Kaj moraš vedeti pred nakupom sončne kreme?

Okrog sončnih krem ste verjetno slišali veliko. Govori se, da so bolj nevarna kot dejansko izpostavljanje soncu ter da škodijo morskemu ekosistemu.

Odločila sem se, da naredim eno mini raziskavo in vse podatke strnem v eno objavo. Pa gremo lepo po vrsti.

Zakaj “navadne” sončne kreme škodijo?

Uporaba zaščite pred soncem je v poletnih mesecih, ko se veliko kopamo, planinarimo in nasploh preživljamo veliko časa na prostem, skoraj obvezna oprema. Večina ljudi ne polaga velike pozornosti na to kje in kakšno kremo kupi, a žal je v večini veliko sestavin, ki niso prijazne do našega telesa. Vse prevečkrat namreč pozabljamo, da je koža naš največji organ in da vse kar na njo namažemo vstopi v naše telo. Prav tako, pa se med kopanjem v morju in drugih vodah, vsa kozmetika iz naših teles spira v ekosistem. Slednje močno vpliva na živalski in rastlinski svet v marinah in koralnih grebenih. Predvsem olja se nalagajo v slojih.

Naš planet je že močno onesnažen in če bomo še naprej nadaljevali z nepremišljenimi dejanji, bodo koralni grebeni popolnoma izumrli. Se sploh zavedamo, koliko kisika proizvedejo?

Če ti ni mar za okolje, vsaj pomisli nase. Sončna zaščita močno vpliva na tvoje hormone in kožne celice.

Dotaknimo se nekaj sestavin.

Splošno gledano kreme za sončenje delujejo na 2 načina:

– z mineralno ali

– kemično “oviro” proti UV žarkom

Mineralne ponavadi vsebujejo cinkov oksid in titanov dioksid, ki ustvari fizično oviro. Obe sestavini sta biorazgradljivi in ekološki.

Najpogostejša sestavina pri kemičnih je oksibenzon, ki zmanjšuje število spermijev pri moških, pri ženskah pa povzorča endometriozo. Kreme, ki ga vsebujejo, se še posebej škodljive za otroke, nosečnice in doječe matere.

Vsebujejo tudi oktisalat, avobenzon, oktokrilen, homosalat in aktinoksat.

Večkrat rada rečem: “če nečesa ne smeš pojesti, tega tudi ne maži na svojo kožo.”

Preden se odločiš za kakršnokoli kozmetiko, se vprašaj:

– Bo ta kemikalija prodrla v moje tkivo?

– Ima ta proizvod potenical, da zmoti delovanje mojih hormonov?

– Se lahko po uporabi pojavi kakšna alergija?

Ljudje se vsega tega počasi zavedajo in vesela sem, da je to prepoznal tudi trg. Tako je na voljo veliko kremic, ki so ekološke in tudi veganske. Naj ti ne bo žal odšteti kak euro več, ko se gre za tvoje zdravje.

Še nekaj nasvetov, kako lahko nudite podporo svoji koži:

– če veste, da boste izpostavljeni soncu, uporabljajte oblačila, ki imajo UV zaščito

– poskrbite za vnos vitamina C in D

– ¼ lončka kokosovega olja zmehčenga v lončku zeliščnega čaja pomaga pri nastanku novih kožnih celic in blaži opekline

– kreme z zaščitnim faktorjem uporabljajte v zmernih količinah in jih kombinirajte z ostalimi načini zaščite. Res je, da kremice ščitijo pred opeklinami, a ne pred karcinomi bazalnih celic ali melanomi.

Naj bo vaše poletje polno novih pustolovščin, kjer boste svoje telo razvajali tako kot si zasluži

Kdo si?

Dolgo sem razmišljala o tem, zakaj ljudje nismo srečni.

Trdno verjamem, da si življenje in nastale situacije kreiramo sami, a roko na srce – biti v stiku s samim seboj je vse prej kot lahko, kaj šele slediti temu, kar verjameš. V bistvu, je že težko sploh priti do točke, ko prepoznaš katere želje izvirajo iz tebe in katere so nastale iz nekega zunanjega okolja, oziroma vpliva nate.

Včasih v nekaj res vlagaš vso svojo energijo in porabiš ure, dneve in mesece, da to dosežeš, ko pa pride do realizacije, pa te naenkrat popade neka malodušnost in praznina ostane.

Ali pa končno privarčuješ dovolj denarja za ogled neke tekme ali novega telefona, pa je tisto navdušenje le trenutno.

Kolikokrat ti je bila neka oseba všeč, pa nisi upal pristopiti do nje? Zbiral si pogum, delal načrte in scenarije v glavi, ko pa si jo spoznal, pa ugotovil, da v bistvu sploh ni nič posebnega ali pa da je čisto normalna in preprosta in so bile tvoje skrbi odveč?

Odvrgla bom bombo resnice:

Vse kar je izven tebe, ti ne more prinesti resničnega zadovoljstva in notranjega miru.

Problem modernega človeka je konstantno iskanje sreče izven sebe.

Karte za finale lige prvakov, torbice, telefoni, avtomobili,… kdo si, ko odpadejo?

Pomena materialnih stvari se zaveš šele, ko najdeš svoj mir v sebi. Ko si sam sebi dovolj in ko lahko uživaš brez zunanjega direndaja. Takrat ti prinesejo neko dodatno vrednost, ker jih dejansko izkusiš, ker ti dvignejo energijo, dajo navdih ali te motivirajo.

Razmisli ali hodiš na nogomet, ker ti je všeč, kako ima vsak posameznik svoj stil igre, a skupaj tvorijo ekipo? Morda ker si sam športnik, pa ti neka vaja ne gre od nog in si prišel po navdih? Hodiš na koncerte, ker se te je dotaknilo besedilo, ker ti ob notah noge kar same plešejo,… ali pa vse počneš, da lahko slikaš karto in jo daš na socialna omrežja / ker gredo tja vsi tvoji prijatelji / ker si želiš biti sprejet?

Velika razlika je, kaj ti neka stvar doprinese, če izvira iz tvojega bistva ali pa iz tega, kar je umetno ustvarila družba.

Ustavi se in si vzemi dan zase. Pojdi sedet v senco pod drevo, na klopco s sladoledom ali v planine. Ugasni telefon in poglej svet okrog sebe. Razmisli o stvareh, ki te navdihujejo in poišči razloge, zakaj je temu tako.

Kaj so tvoje vrednote, ideje in strast?

Včasih ni lahko slediti notranjemu glasu, ker je potihnil pod goro balasta, ki smo ga nase povlekli skozi leta želja, da bi ustrezali. Da bi “pasali” v družbo, na družinska srečanja, med sodelavce,… da bi “pasali” v večino. A hitro prideš do točke, ko pozabiš kdo si in praznina v tebi se širi. Zapolniti jo želiš z novim parom Adidask, všečki na instagramu in novim tattoojem. Žal nas čez čas nič od tega več ne zadovolji in brezglavo se pehamo naprej in predvsem drugim dokazujemo, kako “fajn” smo in kaj vse imamo.

A zvečer, ko vse potihne in ko ostaneš sam, v sebi veš, da to ni zadovoljstvo in da ti nisi srečen.

Ne dovoli da pride tako daleč…

Če ti kdaj zmanjka idej, motivacije ali podpore, se nam lahko pridružiš v FB skupinici – hippie limonca – skupnost.

Je v fazi prenove, a prav vsi ste dobrodošli, da začnete nove teme in nam vsem širite obzorja.

Kaj sploh pomeni “poskrbeti zase”?

Skrb zase je prepoznavanje potreb našega telesa. Lahko so fizične, duševne, čustvene ali duhovne. Ker smo si različni, so različne tudi naše potrebe in tako vsakemu posamezniku skrb zase predstavlja nekaj drugega.

Vsi gremo skozi neka obdobja, ki si niso enaka in včasih je uspeh že, če se uspemo vstati iz postelje. Ne obstaja pravi način, kako skrbeti zase, obstaja pa tvoj način. Torej najbolj pomembno je, da sploh znaš prisluhniti svojemu telesu in mu dovoliti, da te vodi v pravo smer.

Kot sem že omenila, obstajajo 4 področja, ki zahtevajo dejanja skrbi zase, da ostaneš v ravnovesju in sploh normalno deluješ. Čeprav so ta področja ločena, so hkrati tudi zelo prepletena in povezana. Če vztrajno ignoriraš eno, bo kmalu začelo vplivati na drugo. Zato je zelo pomembno, da skeniraš vse aspekte samega sebe.

Spodaj sem poskusila opisati vsako področje, njegove značilnosti ter namige, kako jih negovati:

Fizično stanje

To je področje pri katerem najprej ugotoviš, če je kaj narobe. Je tudi področje, na katerega družba polaga največ pozornosti. Slabost, bolečina, zatekanje, izčrpanost in na splošno počutje, ko po domače povedano, rečemo, da smo ko drek.

Najpogosteje je kriva prehrana. Preveri ali zaužiješ dovolj vitaminov in mineralov ter ali piješ dovolj vode. Vzemi si čas za gibanje na svežem zraku – že en mini sprehodek je dovolj.

Potrebno je prilagoditi tudi spanec in ga telesu zagotoviti dovolj. Privošči si počitek ter toplo kopel ali tuširanje, saj bo ugodno vplivalo na tvoje mišice.

Tvoje telo je sveto in ko ga boš začel tako tudi obravnavati, bo postalo mogočno. Vem, da je fizično področje zelo težko negovati, če si starš. A v gibanje na zraku otroka vključiš z lahkoto. Tudi topel tuš, ko malčki zaspijo ni prevelik problem. Spal pa boš,… enkrat. Sem sama na istem, zato vem o čem pišem.

Ni potrebno, da vse spremembe uvedeš naenkrat, sploh če nisi vajen sebe postaviti na prvo mesto, a že majhni koraki prinašajo ugodne spremembe.

Duševno področje

Žalostno, a duševno zdravje je vse prevečkrat v senci fizičnega in ne obravnava se ga dovolj resno. Vsa 3 ostala področja, lahko propadejo, če ne poskrbimo zanj. Torej da povem dovolj jasno:

FIZIČNO ZDRAVJE = DUŠEVNO ZDRAVJE

Zakaj?

Ker sta res močno povezana. Kar je poitivno, saj eno krepi drugo. Pomembno je, da razumemo, da imamo prav vsi svoje demone, ko pride do duševnega stanja. V obzir je treba vzeti okolje, kjer živimo, okolje iz katerega prihajamo, naše pretekle izkušnje in seveda tudi fizično zdravje.

To področje ima torej različne pristope, kar se tiče negovanja in kot omenjeno – pri vseh je drugače. Nekaj primerov, kako poskrbet za duševno zdravje:

  • Če je hudo, poišči terapevta, oziroma govori z nekom, ki mu res zaupaš. Če nimaš nikogar, lahko pišeš tudi meni. 100% sem odprta za vsa vaša sporočila.
  • Meditacija
  • Strpnost in sočutje do samega sebe
  • Dovoli si imeti slabe dni

Čustveno stanje

Mislim, da sta duševno in čustveno stanje najbolj prepletena, toda vseeno operirata eden izven drugega.

Čustveno področje so v veliki meri naše pretekle izkušnje in interakcije z ljudmi. Naša čustva so velikokrat v kaosu, kadar se nismo soočili z nekim preteklim dogodkom in z njim zaključili.

Ko tvoja čustva brezglavo nihajo, je najbolj pomembno, da poslušaš. Morda se ti zdi, da so čustva ena kruta pras*ca, a v resnici ti želijo povedati nekaj pomembnega. Vklapljajo alarm ki te usmerja na delček, ki nujno potrebuje pozornost.

Podobno, kot ko se vdariš in telo pošilja boleče signale možganom in jim pravi, da je del tebe ranjen. Isto je s čustvi. Govorijo ti, da obstaja problem s katerim se še nisi soočil.

Torej dovoli si ozdraveti od tega, kar ti povzroča travmo, bolečino in stres. Poskusi s pisanjem dnevnika, kjer boš lahko izrazil svoja čustva in jih dal iz sebe. Dovoli si jokati, poišči prostor, kjer se počutiš varno, bodi nežen s samim seboj, predvsem pa so vzemi čas za počitek.

Duhovno področje

Kar se mene tiče, je to področje najtežje doseči. Toda pozdravi lahko vsa ostala, predvsem pa tvoj odnos s samim seboj. Odkritje mojega duhovnega dela, je res spremenilo igro. Je razlog, da skrb zase postavljam na prvo mesto in da sploh pišem to objavo. Dovolilo mi je, da sem začela zdraviti svojo preteklo travmo s fizično zlorabo, dovolilo mi je, da sem začela delati na svoji tesnobi ter da sem svoje telo zares sprejela in začutila kot sveto. Ne rečem, da bodo vsi tvoji problemi izginili, ko se boš podal na duhovno odkrivanje samega sebe, a menim, da ko skrb zase začneš doživljati kot svojo religijo, boš jo prej dojel kot prioriteto.

Torej,… začuti naravo, svojo povezanost z njo in s vsem kar te obdaja, prizemljuj se, uživaj v tišini, meditiraj,…

Naj bo skrb zase na vsakodnevnem razporedu, ne samo, ko si v kaosu in na nek način boš le tega tako tudi preprečil.

Si 100% vreden, da svoj čas investiraš vase.

Projekt: hotel za čebele

Lani sem resnično začela dojemati, da imajo vsa bitja, ki nas obkrožajo svojo vlogo na tem planetu.

Od tistih mikro bakterij, pa vse do ogromnih dreves. Bolj kot sem se odmikala od vrveža prenatrpanih in glasnih prostorov ter družbe, ki me je na nek način omejevala, več miru sem našla v intimnih pogovorih, branju knjig ter planinah.

Kavice v gostilnah sem zamenjala za čajnice, žurke za večerne pohode na Pohorje, petke pa za planinske čevlje. Še nikoli se nisem počutila tako svobodno. Pa mi do tja manjka še veliko.

Živim sredi mesta, a hrepenim po zelenem domu. Povsod imam rastline, njene podtaknjence in semena. Na balkonu rožmarin, sivko in rdeče jagode, pa ptičjo hranilnico, ki jo vsak dan pridno obiskujejo vrabčki in siničke.

Dolgo sem si želela tudi gnezdilnico za čebele in jo tudi dobila. Takšno leseno, ročno izdelano od meni prav posebne osebe.

Takoj ko se je stopil sneg, je gnezdilnico začel prelevati mali brenčač. Sprva sem bila trdno prepričana, da gre za čmrlja.

Le ti so eni izmed glavnih opraševalcev. V bistvu so poddružina čebel in obstaja jih več kot 200 vrst. Za človeka so nenevarni, zrastejo pa do treh centimetrov.

V eni družini je matica, delavke, krajši čas pa tudi troti. Ko matica najde gnezdo, naredi 2 lončka. V enega shrani cvetni prah, v drugega pa izleže ličinke. Ker najdejo vse manj primernih mest za gnezdenje, jim lahko sami ustvarimo domek.

Ko sem raziskovala naprej, mi je zelo prijazen gospod, pomagal identificirati moje brenčače in ugotovila sva, da niso čmrlji, ampak čebele samotarke – rogata in rdeča dišavka. Obe po večini oprašujeta sadno drevje. Zanimivo je, da veliko vrst dišavk gnedzi v praznih polžjih hišicah. Letijo od marca do junija.

Še en nasvet, če najdeš ranjeno čebelo ali čmrlja – zmešaj malo sladkorja z vodo in ji mešanico ponudi na majhni žlički. Prav tako jim na svojem travniku pusti nekaj regrata, saj je to njihova prva spomladanska hrana, oziroma vir cvetnega prahu. Postavi jim kakšno gnezdilnico in posadi semena, ki so že posebej označena, da jih imajo rade, predvsem pa ne uporabljaj pesticidov in podpiraj podjetja, ki imajo nešpricane prehrambne in kozmetične proizvode (torej bio/eko).

V spodnji galeriji je še nekaj idej za gnezdilnice, oziroma hotele za čebele.

Zahvala

22.04. je vsako leto dan Zemlje.

Časi so se spremenili. In to zelo.
Industrijska revolucija je močno vplivala na kvaliteto naših življenj. Nova mehanizacija je pomenila nove tovarne – nove tovarne so predstavljale masovno proizvodnjo novega blaga, ki je ustvaril konkurenco in tekmovanje.
Če čas prevrtimo naprej, nam je globalizacija vse prinesla na dosego rok.
Pojavilo se je milijon oglasov in naenkrat smo vsi potrebovali stvari, za katere prej nismo niti slišali, sedaj pa nam bi naj poenostavili življenje. Želimo vedno več in vedno več. In če si nečesa ne moremo privoščiti, to uredijo hitri krediti in kartice.
Prišlo je tako daleč, da novi čevlji pretehtajo in ljudje raje kupijo luksuzen par, kot pa kakovostno hrano.
Ne zavedamo se, da je posledica našega potrošništva, globalno segrevanje, iztrošanje naravnih virov, krčenje gozdov, onesnaženje oceanov in planeta kot celote ter seveda tudi našega zdravja.

Lotila sem se projekta, ki je dokazal, da skupaj zmoremo več. V dneh med 22.4. in 30.4. ste namreč z menoj delili, kaj ste pa vi dobrega storili za naš planet. Pobirali ste smeti, zavračali slamice v gostilni, kupovali stekleničke in bambusove lončke, bombažne vrečke,… o vsem ste me pridno obveščali, nekaj podjetij pa se je projekt odločilo podpreti in vam v zameno poslati darilca.

Ker je dobra dejanja potrebno deliti, jim namenjam prostor na svoji spletni strani in vam jih tudi predstavljam:

Nina Kovacic Illustration

Je nekaj besed o sebi in svojih čudovitih kreacijah napisala sama:

Nina Kovačič, fizičarka v svetu ilustracije

O MENI

Čeprav sem že tekom študija fizike začutila, da ta pot morda ni prava, sem s fiziko vseeno vztrajala do konca, tudi po diplomi še nekaj let. Ves čas študija sem delala kot natakarica in večino časa preživela v iskanju tistega nečesa “tapravega”, kar bi v življenju z veseljem počela. In kot se nam rado zgodi: rešitev sem imela ves čas pred nosom – ilustracijo, seveda! ..pa se zanjo še zmenila nisem ker češ, saj od tega se pa ja ne da živeti. Tako so mi govorili. Ampak kljub temu, da nisem risala od otroštva pa vse do konca študija, dandanes dokazujem nasprotno in kot fizičarka ter samouka ilustratorka zagreto manevriram v ilustratorskem svetu. Morda so ravno zato moje ilustracije posebne; posebne zato, ker so moje, ker je moja pot drugačna. Navdihujejo me komični trenutki in živahnost vsakdana po eni, mir in tišina po drugi strani. Večinoma delam digitalno, kakšen črno bel motiv rada zrišem tudi na roke. Ilustracije delam po naročilu – največ za agencije in založbe, nekaj za darila, stene otroških sob, veliko za otroške knjigice, včasih pa kakšno narišem samo zase, za dušo. Posebno zadovoljstvo mi predstavlja ustvarjanje motivov za kartice in voščilnice, za katere želim da so napredne, drugačne, z odmikom od tradicionalnih, prazničnih motivov – tako je lansko poletje nastala kolekcija kartic in voščilnic “Hands”, s katerimi želim opomniti predvsem na to, da so malenkosti tiste, ki štejejo. Pozornost, lepa gesta, prijetno voščilo, zanimiva ilustracija.

Woody notes

Njihovi izdelki so narejeni iz lesa in so zato tudi trajnostni. V njih izražajo svojo skrb za naravo in njeno ohranjanje. Tudi njihove darilne šktaljice so iz recikliranega papirja.

Moram napisati, da sem se še posebej zaljubila v njihove poročne albume. Res uauuuu. A niso krasni???

LAVA AROMA

Katja iz Lava Aroma ima v svoji trgovinici res krasne aromaterapevtske izdelke, kot so zapestnice, verižice in seveda tudi eterična olja ter difuzorji.

Njen nakit sestavljajo tudi kristali in vulkanski lava kamni.

Njene izdelke si lahko ogledate tudi na spletni strani, ki jo najdete tukaj

All Little Rockstars

Anita:
Pri malih Rockstarjih z veliko veselja do ustvarjanja in poudarka na detajlih ustvarjamo unikatne, personalizirane izdelke za vaš dom in darila za posebne dogodke v življenju vaših najboljših prijateljev.
Naši izdelki so najlepša darila za vse posebne dogodke v življenju, kot je rojstvo otroka, njegov prvi rojstni dan, krst, poroka, vselitev v novo hiško in vse malce manj pomembne obletnice. Največkrat pa stranke obdarijo kar same sebe, saj se vendar najbolje poznajo in vedo točno kaj si želijo. 🙂
Naša misija je, poskrbeti za vaše zadovoljstovo čez celotni postopek izbire in nakupa, da boste vrata naše virtualne trgovine zapustili z nasmehom na ustih in se da boste radi vračali, kot se vračate k dobrim prijateljem.

EVA IKY – Art inspired by nature

Eva me je zelo navdušila. Je mlada umetnica in njeni izdelki so prejeli certifikat Art&Craft Slovenija. Pohvali se lahko tudi z objavo v reviji Unikat (maj/junij 2017) ter samostojno razstavo Lepota narave ujeta v nakit.

Ponosna sem, da lahko skozi svoj hobi, spoznavam ljudi, ki me tako močno inspirirajo.

Še enkrat bi se vam rada vsem zahvalila ♥️

Moj nakup – moj glas

Fair trade.

Ste v trgovinah že zasledili tole oznako?

Zanjo sem se malce bolj zavzela lani, ko sem v Ljubljani raziskovala bio, veganske in second hand trgovine.

Že samo ime mi je dalo vedeti kak pomen se skriva za njo, a v resnejšo raziskavo sem se podala, ko sem za svojega navihanca iskala bolj zdravo čokolado. Tako sem v Hoferju naletela na bio fair trade “kinder” jajčke, v kateri so ročno izdelane igračke (nakup meseca, prisežem).

Torej, zakaj fair trade čokolada?

Ko vgrizneš v čokoladno ploščico, verjetno ne pomisliš, kdo in kako je skrbel za kakavovec, ki ti daje ta izvenzemeljski užitek okusov, kajne?

Velika verjetnost, da eden izmed 15000 otroških sužnjev, ki delajo na kakavovih farmah v zahodni Afriki.

Sem omenila, da zaradi pridelave kakava posekajo na sto tisoče pragozdu ali to, da samo Združene države za kakavove izdelke na leto zapravijo 13 bilijonov dolarjev, delavci – po večini otroci, pa ne dobijo plačila?

Oznaka fair trade na čokoladi ali kateremkoli drugem izdelku, pomeni, da so vsi delavci vključeni v postopku pridelave, tudi pošteno plačani kar za seboj potegne še eno dejstvo.

Ste opazili, da je fair trade čokolada, ponavadi tudi bio in presno veganska?

Temu je tako, ker kmet, ki je pošteno plačan, lahko zagotovi ustrezne in dobre pogoje za rast kakavovcev.

Le ti potrebujo senco, še boljše pa je, če so posajene pod krošnjami dreves, saj so tam tla najbolj kakovostna zanje, tako se hkrati ohranja tudi pragozd, saj se ga ne poseka za nasade.

Na naših policah lahko opazimo tudi fair trade banane. Res so malce dražje, a če pogledaš kak dokumentarec, mislim, da ti ob pogledu na 12 letnega dečka, ki vsak dan dela 12 ur na žgočem soncu, v prostorih, ki so prepravljeni za oznakami za prekoračitev pesticidov v zraku in je ob tem še tepen, ni žal tistih dodatnih 50 centov za kilo banan.

Poleg tega, da kupuješ fair trade živila, lahko pomagaš tudi tako, da podpreš World cocoa foundation, kjer s sredstvi podpirajo trajnostno ekonomijo za pridelavo kakava ali The University of the West Indies, ki delajo na tem, da ohranijo kakavovce, ki rastejo v divjini.

Ne pozabi, tvoj nakup je tvoj glas.

Predalčki, ego in bose noge

Mirno življenje.

Že dolgo več ne verjamem, da je to vpliv zunanjih okoliščin.

Mir je stanje duha, uma in telesa.

Zagovarjamo se, da nas je ujel sistem. Služba. Družbena ureditev. Finance. Oblast.

Preveč smo omejeni. A ne z betonom. Plastiko. Procesirano hrano. Avtomobili. Bliščom.

Omejeni smo s svojimi prepričanji in predalčki, ki smo jih ustvarili v svoji glavi.

Če hodi bos – je čuden.

Če ima tattooje – je upornica.

Če ima pink lase – išče pozornost.

Če ima dosti denarja – je uspešen.

Če ima nov avto – je srečen.

Če meditira – je duhoven.

Toda… kaj pravzaprav je uspešnost? Kaj je uporništvo? Kaj je duhovnost? Kaj je sreča?

Vse ne potrebuje naziva. Etikete. Hashtag-a.

Daj, sedi s človekom za mizo. Naroči čaj. Pivo. Kavo. Viski.

Izklopi ego. Izklopi um. Zakleni predal z etiketami. Prisluhni. Začuti vibracijo. Ujemi energijo. Opazuj iskrico v očeh. Osvobodi.

Vseeno mi je “kdo” si. Zame samo popotnik v iskanju svojega smisla. Popotnik, ko me lahko kaj nauči. Mi odpre obzorje.

Nočem več duhovnih učiteljev. Nočem več gibanj, kjer je samo ena pot pravilna pot.

Hočem več ljudi s strastjo. Iskrenih in povsem “navadnih” smrtnikov, ki si drznejo slediti tistemu, kar jim daje iskrico. Tistim, ki upajo spregovoriti. Hočem bosonoge hribolazce. Hippie plesalce. Fine dame. Razgledane poslovneže. Ambiciozne mame. “Tabolše” kuharje.

Hočem ljudi, ki verjamejo vase. Podpirajo druge. Hočem tiste, ki me pogledajo v oči in z menoj delijo vse kar je v njih. Popolnoma brez sramu.

Ko se boš dokopal do svoje sredine in svojega bistva, bo odpadel ves balast. Vse umetno. Vse plastično. Vse procesirano. Ostal boš samo ti.

Odkrij svojo povezavo z naravo