osebna rast

Moja izkušnja: hoja po žerjavici

Za hojo po žerjavici sem slišala že kot otrok. Borut Veselko je v sklopu svojih oddaj (katerih naslova se žal ne spomnim), eno namenil prav tej temi.

Odkar odkrivam samo sebe, sem večkrat izkusila, kako je, ko izklopiš um. Kako je, ko samo si in ko se prepustiš svojemu notranjemu glasu. A hoja po žerjavici je bil nek korak naprej. Je nadgradnja izklopa uma, saj konec koncev gre za hojo po 800 stopinjah celzija vroči žerjavici.

Moja srčna želja se je uresničila 23.6.2018. To posebno doživetje sem prejela v dar. Pravijo, da naključja ne obstajajo in tudi sama verjamem, da se je s tem moje manifestiranje tudi materializiralo. c9e94591-c0c2-4106-986b-a47e3686a1f2.jpg

Od mojstra hoje po žerjavici – Bogdana Maka, smo prejeli navodila, da dopoldne pred samim dogodkom preživimo kar se da mirno, sproščeno in lahkotno. V ta namen sem spekla svoj kruh, pripravila obilen sadni obrok in čas preživljala v naravi. Obkrožena sem bila z živalmi, rastlinami in ljubljeno osebo.

Ob 15:00 smo se zbrali na parkirišču posestva Sončni raj. Bogdan nam je povedal nekaj stvari o tem, kako se je ideja o posestvu sploh rodila in začela. Ogledali smo si tudi 3. največjo smreko v Sloveniji, ki je naravni spomenik in se namenili proti prostorčku, kjer drugače poteka zip line. Popoln ambient za spoznavanje in meditacijo. Rahlo z lesom ograjen prostorček na svežem zraku, obdan z naravo, ki nudi ravno dovolj zavetja in z enkratnim razgledom.

FB_IMG_1529825043700Vsi smo se na kratko predstavili. To je nekako moj najljubši del vseh delavnic. Takoj se zgodi tista pristna povezava skupine. 72. letni gospodič, ki živi za tukaj in zdaj ter ne verjame v svoj konec. 7. letna punčka, ki v sebi nosi toliko iskric in zvedavosti, ki jo nujno potrebujemo prav vsi. Ženska, ki se vsako leto za 2 meseca poda v Indijo, kjer se je učila joge in ajuverdske kuhinje. Fant, ki ga navdihuje oseba, ki živi v Švici in ji ni več ostalo veliko časa. To je tisti trenutek, ko spoznaš, da prav vsi v sebi nosimo zgodbo, ki nas je preoblikovala. To je trenutek, ko se zaveš, da si v življenju vse prevečkrat oznakam, ki jih lepimo na ljudi, dovolil preveč. Oznake ne obstajajo. So samo rezultat našega ega, ki želi ljudi okalupiti. Oznake nas omejujejo, saj nam ne dovoljujejo raziskovanja in spoznavanja. V tem trenutku tudi to odpade in popolni neznanci ti razkrijejo velik košček sebe. Ljudi, ki jih prvič vidiš, naenkrat spoznaš bolj, kot marsikoga iz svojega življenja, ki ga poznaš nekaj let. Veš kaj je to? Ljubezen. Čista in iskrena ljubezen.

Sledilo je sproščanje z gongi in zvočnimi posodami.

Vsi smo legli na blazine, Bogdan pa je igral. Glasba ima na nas večji vpliv, kot si predstavljamo. V nas vzbuja vso paleto čustev. Lahko nas pripravi do plesa, nas spomni na nek pretekli dogodek in nam nariše nasmeh na obraz. Iz mojih misli me prebudi zvok gonga. Vibracija popolnoma preplavi moje telo. Nisem več tukaj. Prepustim se.

Naredim velik požirek vode in vsi nadaljujemo z vajami povezovanja skupine. Razdelimo se v pare, prakticiramo eye gazing predvsem čutimo. Misli počasi izklapljamo.

(V zapisu vam ne bom izdala preveč podrobnosti, da boste tisti, ki se odločite za to izkušnjo, ostali odprti in jo doživljali povsem po svoje).

Na kartice napišemo svoje strahove in se odpravimo na mesto, kjer bomo zakurili ogenj. Med potjo se še bolj spoznavamo, klepetamo in ne morem si kaj, da ne bi pomislila, kako takšni dogodki posestvo še bolj plemenitijo. Toliko sproščenosti, sprejemanja in dobrih vibracij.

Sproščenost se je za vajami povezovanja še utrjevala. Peli smo, plesali, sami sestavili kres, nanj položili svoje strahove in prižgali ogenj. Ob njem smo brali zgodbe in zapise.

Ogenj je izvor energije, volje, zdravljenja, poguma, moči, samo spoznavnja, moči, strasti in luči. Povezali smo se z njim. Zdravili svoje strahove, omejitve in vse, kar nam več ne služi.

Prijeli smo se za roke, stopili v polkrog in peli mantro OM, Bogdan pa je pripravil žerjavico. Stopila sem pred njo, zaprla oči in ozavestila:

“Ogenj v meni gori močneje, kot ogenj okrog mene. Jaz sem ogenj.” 

07d0a361-6587-4801-9888-17eed5ec3e82Nisem gledala pod noge, samo šla sem. Na drugi strani me je pričakal širok objem. Bogdan je na potko vsakič dodajal več žerjavice, a ni me več ganila. Nisem več čutila. Postala sem ogenj. Svetila sem močneje od svojega ega. Ostala je samo svoboda.

Na tem mestu bi se rada zahvalila Bogdanu za krasno izkušnjo in ves trud, ki ga vlaga v posestvo Sončni raj. Vsem udeležencem, ki so hojo po žerjavici naredili tako posebno. Ognju, ki me je sprejel in Luki, ker je del mene.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s