osebna rast

Ko te zastruplja tisto, kar bi te moralo hraniti…

Vsi smo se že znašli v strupenem razmerju. Največja ironija vsega je, da je ta “veza” v večini primerov z nekom, ki ga imamo radi ali ga cenimo na drugačen način, kot ostale. Strupeno razmerje ni vedno med partnerjema. Velikokrat se razvije tudi med družinskimi člani, prijatelji in celo med posameznikom in nekim “idolom” (znana osebnost).

V tem razmerju razgaljamo sebe in svojo dušo, se zaupamo in smo za to osebo pripravljeni narediti vse. In tu je že prva napaka. Je zdravo iti “čez sebe” in delati proti svoji volji ter narediti resnično čisto vse? Odgovor je ne. Mogoče se ne strinjate z menoj, zmajujete z glavo in si mislite “če imaš nekoga rad, pač pogledaš skozi prste.” V resnici pa te oseba, ki do tebe goji pristna in odkrita čustva, nikoli ne bi spravila v situacijo, ko bi moral delati nekaj, s čimer bi deloval proti svojemu srcu in tistemu svojemu bistvu. Ne govorim o malenkostih, kot so naprimer izbira restavracije za večerjo, izbira filma v kinu in izletna točka. Vsekakor se v vseh razmerjih prilagajamo in sklepamo kompromise. Toda kompromis je nekaj povsem drugega, kot to, da se popolnoma podrediš drugi osebi, zato da bo on/a zadovoljna, ti pa boš nesrečen.

tumblr_opuxi8gAcF1uwkpr8o1_500.gifNa koncu dneva pa smo vsi ljudje. Vsi imamo svoja hrepenenja in ko se pojavi nekdo, ki vsaj malo paše v to našo predstavo, hitro podležemo in delamo stvari, ki jih kasneje obžalujemo in ko pomislimo, kako naivni smo bili, se še dodatno “tolčemo” in krivimo. Prosim ne delajte tega. Izkušnje so zlata vredne in nas krepijo. Vsi delamo napake, klonemo pod egom, sploh pa če se nad nami hote ali nehote izživlja nekdo, ki ga idealiziramo.

Kako pa sploh prepoznamo strupeno razmerje?

Ste že kdaj izrazili svojo skrb in jo je kdo takoj poteptal v smislu: “joj, daj nehaj že” / “to se tebi samo zdi” – dal/a ti je občutek, da nimaš pojma. Da si malo “zmešan/a ali celo da si manjvredna, oziroma manjvreden. Ostal si v občutku zmedenosti in zavrnjenosti.

Dosegel si nek oseben uspeh. Komaj že čakaš, da to poveš partnerju, prijatelju, družinskemu članu… on pa ali najde neko malenkost v katero se zapiči, ki ni popolna ali pa se obnaša, kot da nisi dosegel nič pomembnega. Naprimer: “o super, ampak izdelal/a si z 8, a ni šlo za 10?” / “zakon, moj sosed je isto stvar realiziral pred 3 leti”.

Si kdaj imel/a prijatelja, ki je bil čisto super dokler sta bila sama, kakor hitro pa se je pojavila tretja oseba, pa se je njegovo obnašanje popolnoma spremenilo? Začel te je zbadati, se šaliti na tvoj račun, te skozi hec dražiti s stvarmi, ki so te prizadele? Kot da bi vse tvoje šibkosti, ki si mu jih zaupal/a zbiral nekje v enem žepu in jih potem izkoriščal, da je sebe postavil v ospredje? To je počel samo zato, ker se počuti manjvrednega. Svoje “napake”, ki njega zbadajo bolj kot ostale, pa je skušal prikriti tako, da je izpostavljal tvoje. Taki ljudje so v resnici zelo šibki, ker se bojijo, da ste boljši od njih in da jih boste zapustili.

Nasploh je vsem strupenim razmerjem skupnih nekaj točk:

  • ves čas vas skušajo držati v podrejenem položaju,
  • kadar naredijo napako, jo zagovarjajo tako, da izgleda, kot da ste vsega krivi vi,
  • v vašo bližino ne spustijo drugih ljudi (o vseh imajo svoje mnenje, ki ni najbolj pozitivno)
  • oni lahko delajo vse in za svoja dejanja vedno najdejo izgovor, če pa vi storite isto, pa ste najslabši človek na svetu, oni pa največja žrtev,
  • na veliko vas zavajajo. Obljubljajo kam vse vas bodo peljali, kaj vse boste počeli, kako vas imajo radi, kako bi vse naredili za vas,… ko pa pride do realizacije, pa dobite samo košaro izgovorov,
  • ne privoščijo vam uspeha. Seveda tega ne povedo neposredno,
  • igrajo vlogo žrtve ali pa so pravi kralji in kraljice drame. Iz muhe naredijo slona, da na koncu več ne veste ali ste nori vi ali oni.

tumblr_okofnwzhJ71r000uao1_500.pngTo ni prijetno prebrati, ampak tega v svojem življenju ne rabite. Situacije so različne in če nad vas svoje frustracije zliva družinski član, ni tako preprosto oditi.

Če menite, da se da kaj rešiti, osebo soočite s tem kar vam počne. Brez ovinkov, brez nakladanja. Morda nekaj časa ne bosta govorili, toda če ji je mar za vas, bo o vsem razmislila in dopustila možnost, da vajin odnos ni rožnat in da je treba začeti graditi od začetka. Napišete lahko tudi pismo, kamor zapišete vse svoje občutke. Včasih je tako lažje.

Če pa ste v razmerju, ki vam res več ne prinaša nič lepega, kjer se počutite utesnjeno, kjer se pretvarjate, da ste nekaj, kar niste samo zato, da imate mir, pa prosim odidite. Ne bo lahko in povsem normalno je, da to osebo še nekaj časa pogrešate, se kdaj celo zjočete, ste vznemirjeni, jezni,… Soočite se s vsemi temi občutki in odpustite ter to osebo popolnoma spustite iz svojega življenja. Dolgoročno vam bo boljše. Težek je samo tisti “brake up”. Ko boste enkrat osvobojeni, sploh ne boste dojeli, zakaj ste vztrajali tako dolgo.

Na tem mestu lahko zapišem, da sem celo osnovno šolo vztrajala v prijateljstvih, ki so bila strupena. Samo zato, da sem imela družbo sem se pretvarjala, da sem nekdo drug. Da so mi všeč stvari za katere mi je bilo vseeno. Hodila sem celo na koncerte, ki mi niso bili všeč. Povsem sem izgubila svoje bistvo. Nekega dne, pa sem sedela na kavi in zadelo me je. Obkrožena sem s krasnimi ljudmi. Tudi jaz sem krasen človek, a naši interesi so popolnoma različni. Sploh ne maram te kave. Sploh mi ni mar za temo pogovora. Zaslužim si boljše in na koncu koncev tudi oni. V tej družbi je bila vsaka moja ideja zatrta, zasmehovana ali “čudna”. Nisem mogla rasti.

Ostala sem sama. Saj sem imela sošolke, ki so mi posodile zvezek. Pa koga za kakšen žur. Ampak pristnega odnosa pa ne. Vse travme od prej sem vlekla še v romantična razmerja, se spet čisto izgubila in moram reči, da sem čustveno in psihično padla na dno. Morala sem vstran od vseh in to je bila moja najboljša odločitev. Ko sem bila sama, sem se lahko našla. Spet sem našla tisto, kar me navdihuje in veseli, Vzljubila sem sebe – takšno kot sem in šele tako sem lahko spletla prijateljstva in ostala razmerja, ki so bila polna ljubezni, sočutja in iskrenosti. Sedaj lahko za svojo najboljšo prijateljico res dam roko v ogenj, ji zaupam tudi če sem kdaj jezna na njo in vem da bo to razumela. Imam partnerja, ki mojih čustev ne tlači dol in tudi če se soočam z negotovostjo, ki ni upravičena vem, da mi bo prisluhnil in povedal svoje stališče ter me razumel. Cilj razmerij ni popolnost. V vsakem se učimo. Včasih nas napade ego, včasih napade njih. Toda v iskrenih odnosih lahko o tem govorimo in skrbi rešujemo skupaj ter rastemo.

Zato najprej spoznajte sebe. Svoje hobije, vrednote, interese, poglede na svet,.. Samo tako boste v življenju prepoznali ljudi s katerimi ste na isti valovni dolžini in to je kar lepa popotnica za pričetek nečesa enkratnega.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s