osebna rast

Filozofija budizma

Vir: Tumblr

Prejšnji mesec sem se odločila za tečaj filozofije.

Različne religije so me od nekdaj fascinirale, raziskovala sem njihov globji pomen in se poglabljala v njihovo simboliko.

Ne zanima me vera, ampak tisto kar se skriva za njo – modrost in praktično znanje za vsak dan.

Kar je najbolj zanimivo je dejstvo, da so vsi vnebovzetni mojstri poudarjali, da njihova resnica ni ena in edina in da je pravi učenec inteligenten. On išče svojo resnico in se uči iz svojih napak.

Buda o Bogu ni želel govoriti niti takrat, ko so ga tisti, ki so mu sledili spraševali po njem. Ni ga namreč želel omejiti s svojimi slikami.

Ni želel omejiti nekaj, kar se ne da omejiti.

Ne vem, če poznate zgodbo o Budi. Literature na to temo je na internetu veliko, a na kratko vam bom orisala njegovo zgodbo.

Buda ni samo en. Buda lahko postane vsak od nas. Buda je namreč razsvetljeni.

Princ Siddhartha Gautama se je rodil kot princ očetu Šudhodhani, kralju, ki je vladal v Kapilavastuju, mestu v današnjem Nepalu. Pripadal je bojevniški kasti Kšatrijev.

Že pred rojstvom so napovedali, da bo izjemen. Da mu bo sledilo na milijone ljudi. Njegovi materi je bilo rečeno, da bo ali velik vladar ali sveti človek.

Njegov oče je seveda želel, da bi postal vladar in zaprl ga je v “zlato kletko.” Imel je 4 vrtove – vsakega za eno smer neba in 3 palače – po vsako za eno obdobje v letu.

Oče je iz njegovega življenja odstranil vse, kar bi ga lahko užalostilo. Princ tako ni poznal žalosti, revščine, trpljenja, smrti in bolečine. A ko je enkrat le zapustil palačo je točno to. Tako je počasi spoznaval človeške tegobe.

To mu je življenje postavilo na glavo, ker ni videl smisla v človeškem trpljenju, delu in trudu, ki na koncu gre v nič (smrt).

Videl je tudi modreca, ki je meditiral. Le ta je bil spokojen in miren.

‘Long story short’ – zapustil je palačo, pustil draga oblačila, se zavil v nekaj rjuh in šel iskat svojo resnico.

Ko je 5 puščavnikov videlo njegovo močno voljo, so se odločili, da mu bodo sledili.

Siddhartha je vedno bolj spoznaval dušo in telo mu je postajalo manj pomembno, ker je ozavestil, da je začasno. Modrost, ki jo dobivaš in zavest, ki jo širiš, pa sta večni.

Budisti vse kar je začasno, torej vse kar je tukaj v našem življenju (materialne stvari, naši problemi in težave), imenujejo SAMSARA.

Hodimo pa po poti DHARME, da osvojimo NIRVANO (popolno zavedanje).

Ko je Siddhartha vse več meditiral in vse manj jedel, se je nekega dne onesvestil. Mislili so, da je mrtev. K sebi ga je vzela ženica in ga nahranila ter oskrbela. Takrat je spoznal, da ni dobro v ničemer pretiravati in da je prava pot – zmerna pot.

Odločil se je, da bo sedel pod drevo Bodi (figovec) in meditiral tako dolgo, dokler ne doseže NIRVANE. To je simbolično dosegel v 49. dneh.

49 ima skriti pomen, saj je v bistvu 7x čistil vseh 7 človeških teles.

Siddhartha je postal Buda in Bogovi so ga prosili, da svoje znanje deli med ljudi, a jih je zavrnil.

Zavedal se je, da bi ga razumelo premalo ljudi. Kasneje si je premislil, saj so se mu smilili, ker je videl njihovo trpljenje.

SOČUTJE = glavni element budizma.

Potoval je po Indiji in učil. Ni govoril v Sankrstu, ker so ga razumeli samo izobraženi ljudje, on pa je želel učiti vse. Vrnil se je k malemu človeku.

Prvi zapisi so nastali 330 let po njegovi smrti. Zapisano besedo si namreč lahko vsak tolmači po svoje in tako pride do fanatizma, jemanja prispodob in metafor dobesedno ter izkrivljanja resnice.

Buda je pravil, da moramo strmeti k svoji odrešitvi ter o tem, da moramo biti sami sebi svetilka ter da je moč v človeku.

Budizem ne pozna vrednotenja živih bitij. Človek mora živeti v harmoniji z živalmi ter rastlinami.

Prav tako ste sigurno slišali o KARMI, ki je njihov univerzalni zakon

– vse se zgodi, ker to potrebujemo.

Nekaj skrbi za našo evolucijo in samo mi sami lahko vplivamo na svojo karmo.

Buda uči, da ne smemo verjeti v nekaj, kar ni v skladu z našo zavestjo.

Prav tako je govoril o ponovnih rojstvih ter o tem, da se vračaš dokler nisi MODER in DOBER. Ni dovolj biti “samo” dober, če ostajaš neveden.

Prav tako poudarja, da ni stvar v dejanju, ampak v pravem motivu. Torej če si “dober”, samo zato da bi ugajal drugim, se jim prikupil, ipd., to ni dobro, saj ni v skladu s tvojo zavestjo.

Da razložim na preprostem primeru:

Če pokradeš milijone in potem nek delež daruješ v dobrodelne namene, da si opereš slabo vest, je tvoj MOTIV slab in v resnici nisi “dober.”

Naj omenim še budistične 4 temeljne resnice.

To so:

1. Trpljenje

To so naša hrepenenja, želje, navezanost, pričakovanja,…

Vse to nam povzroča trpljenje.

Nobena stvar s tega sveta nas ne bo osrečila na dolgi rok. Vse je začasno.

To trpljenje se nanaša na našo persono in ne na našo zavest.

2. POREKLO TRPLJENJA

– neznanje

Zamenjujemo relativne stvari z absolutnimi

– navezanost

3. ODPRAVA TRPLJENJA

Premagati je treba iluzijo

4. POT K ODPRAVI TRPLJENJA

– pot zmernosti

– pot razbijanja neznanja

Vse je v naši volji in moči.

Če lahko dodam svoj pogled…

4 resnice sem strnila v eno samo vprašanje in en sam smisel.

Kdo si, ko odložiš vse materialno, ki ga poseduješ?

– torej kdo si, ko nimaš svojih oblačil, ličil, nakita in kdo si, ko si sam?

POT RAZSVETLJENJA

1. Pravilno razumevanje

2. Pravilna težnja/namen

3. Pravilen govor – besede in dejanja morajo biti usklajene.

Prepovedane so laži in širjenje govoric ter nekoristne besede, kar v bistvu pomeni, da je kdaj pametno molčati.

4. Pravilno delovanje

– ne ubijaj bitij, ki imajo dušo (spoštovanje vsega živega)

– izogibaj se kraji (imaš vse kar potrebuješ in vse kar si zaslužiš)

– prepovedani so nezakonski seksualni odnosti, beri: nezvestoba

5. Pravilno življenje

– izogibaj se zlu, izdajstvu, oderuštvu, prerokovanju, prevaram

5 prepovedani poklicev:

Trgovanje z ljudmi, živalmi, prepovedanimi substancami, strupi.

6. Pravilen napor

• napor izogibanja (npr. skušnjavam)

• napor razvoja (kadar se razvijamo, ponavadi ni lahko, ker moramo preseči stare vzorce)

• napor preseganja (negativnega stanja)

• napor vzdrževanja (novega stanja)

7. Pravilna pozornost

8. Pravilna koncentracija (enost v smislu združitve s samim seboj – s tem kar v resnici si, vzpostavitev harmonije v vseh 7. telesih).

Pa da zaključim kot Budisti.

Mir vsem bitjem.

Naj dodam še samo, da nisem budistka.

Ne pripadam nobeni religiji ali veri ali kakorkoli jih želite imenovati.

Noro rada pa raziskujem različne kulture in modrosti, ker menim, da skrivajo znanje, ki nas lahko usmerja še danes.

Vir: Tumblr

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s