Blog

Žival JE čuteče bitje

69857719_1356304984538137_7609310180123082752_o.jpgPravijo, da moja Nalica ni čuteče bitje.

Ampak ona veselo čaka, da pridem domov. Ona me z gobčkom ruka v dlani, ko si želi moje pozornosti. Ona hitro maha z repom in pogleduje proti vratom, ko si želi na sprehod.

Ona glasno laja, ko se boji za varnost mojih otrok. Ona je bila z menoj v dobrem in slabem zadnja 4 leta.

Pravijo, da ni čuteče bitje, pa močno zacvili, če ji nehote stopim na tačko, ko se na tiho vleže pod moj stol in ne opazim, da je to storila. Torej čuti bolečino. Čuti strah. Čuti pripadnost.

Ona celo ve, kako ji je ime in razume nekaj besed.

Ima svoj karakter. Vsak lastnik mačke, konja, koze, ptice,… vam lahko pove, da njihovi ljubljenčki še kako čutijo. Pa ne samo to, povedali vam bodo tudi to, da je prav vsak muc drugačen (enako velja za bilokatero drugo žival). En se rad igra, drugi pa ne. En rad leno poležava na kavču, drugi pa cele dneve nori po stanovanju. Naš pes obožuje blatne luže, sosedov se pa zelo ne rad umaže.

Živali čutijo. Dajmo resnici pogledat v oči in si priznati, da se je tista besedica “čuteč” izbrisala samo zato, da ima kdo občutek čistejše vesti, ko jih ubija, se z njimi prehranjuje ali na kakršenkoli drug način z njimi ravna grdo.

Ta bitja so včasih bolj človeška kot mi.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s