Category Archives: Raziskujem okolju prijazno

Kaj moraš vedeti pred nakupom sončne kreme?

Okrog sončnih krem ste verjetno slišali veliko. Govori se, da so bolj nevarna kot dejansko izpostavljanje soncu ter da škodijo morskemu ekosistemu.

Odločila sem se, da naredim eno mini raziskavo in vse podatke strnem v eno objavo. Pa gremo lepo po vrsti.

Zakaj “navadne” sončne kreme škodijo?

Uporaba zaščite pred soncem je v poletnih mesecih, ko se veliko kopamo, planinarimo in nasploh preživljamo veliko časa na prostem, skoraj obvezna oprema. Večina ljudi ne polaga velike pozornosti na to kje in kakšno kremo kupi, a žal je v večini veliko sestavin, ki niso prijazne do našega telesa. Vse prevečkrat namreč pozabljamo, da je koža naš največji organ in da vse kar na njo namažemo vstopi v naše telo. Prav tako, pa se med kopanjem v morju in drugih vodah, vsa kozmetika iz naših teles spira v ekosistem. Slednje močno vpliva na živalski in rastlinski svet v marinah in koralnih grebenih. Predvsem olja se nalagajo v slojih.

Naš planet je že močno onesnažen in če bomo še naprej nadaljevali z nepremišljenimi dejanji, bodo koralni grebeni popolnoma izumrli. Se sploh zavedamo, koliko kisika proizvedejo?

Če ti ni mar za okolje, vsaj pomisli nase. Sončna zaščita močno vpliva na tvoje hormone in kožne celice.

Dotaknimo se nekaj sestavin.

Splošno gledano kreme za sončenje delujejo na 2 načina:

– z mineralno ali

– kemično “oviro” proti UV žarkom

Mineralne ponavadi vsebujejo cinkov oksid in titanov dioksid, ki ustvari fizično oviro. Obe sestavini sta biorazgradljivi in ekološki.

Najpogostejša sestavina pri kemičnih je oksibenzon, ki zmanjšuje število spermijev pri moških, pri ženskah pa povzorča endometriozo. Kreme, ki ga vsebujejo, se še posebej škodljive za otroke, nosečnice in doječe matere.

Vsebujejo tudi oktisalat, avobenzon, oktokrilen, homosalat in aktinoksat.

Večkrat rada rečem: “če nečesa ne smeš pojesti, tega tudi ne maži na svojo kožo.”

Preden se odločiš za kakršnokoli kozmetiko, se vprašaj:

– Bo ta kemikalija prodrla v moje tkivo?

– Ima ta proizvod potenical, da zmoti delovanje mojih hormonov?

– Se lahko po uporabi pojavi kakšna alergija?

Ljudje se vsega tega počasi zavedajo in vesela sem, da je to prepoznal tudi trg. Tako je na voljo veliko kremic, ki so ekološke in tudi veganske. Naj ti ne bo žal odšteti kak euro več, ko se gre za tvoje zdravje.

Še nekaj nasvetov, kako lahko nudite podporo svoji koži:

– če veste, da boste izpostavljeni soncu, uporabljajte oblačila, ki imajo UV zaščito

– poskrbite za vnos vitamina C in D

– ¼ lončka kokosovega olja zmehčenga v lončku zeliščnega čaja pomaga pri nastanku novih kožnih celic in blaži opekline

– kreme z zaščitnim faktorjem uporabljajte v zmernih količinah in jih kombinirajte z ostalimi načini zaščite. Res je, da kremice ščitijo pred opeklinami, a ne pred karcinomi bazalnih celic ali melanomi.

Naj bo vaše poletje polno novih pustolovščin, kjer boste svoje telo razvajali tako kot si zasluži

Projekt: hotel za čebele

Lani sem resnično začela dojemati, da imajo vsa bitja, ki nas obkrožajo svojo vlogo na tem planetu.

Od tistih mikro bakterij, pa vse do ogromnih dreves. Bolj kot sem se odmikala od vrveža prenatrpanih in glasnih prostorov ter družbe, ki me je na nek način omejevala, več miru sem našla v intimnih pogovorih, branju knjig ter planinah.

Kavice v gostilnah sem zamenjala za čajnice, žurke za večerne pohode na Pohorje, petke pa za planinske čevlje. Še nikoli se nisem počutila tako svobodno. Pa mi do tja manjka še veliko.

Živim sredi mesta, a hrepenim po zelenem domu. Povsod imam rastline, njene podtaknjence in semena. Na balkonu rožmarin, sivko in rdeče jagode, pa ptičjo hranilnico, ki jo vsak dan pridno obiskujejo vrabčki in siničke.

Dolgo sem si želela tudi gnezdilnico za čebele in jo tudi dobila. Takšno leseno, ročno izdelano od meni prav posebne osebe.

Takoj ko se je stopil sneg, je gnezdilnico začel prelevati mali brenčač. Sprva sem bila trdno prepričana, da gre za čmrlja.

Le ti so eni izmed glavnih opraševalcev. V bistvu so poddružina čebel in obstaja jih več kot 200 vrst. Za človeka so nenevarni, zrastejo pa do treh centimetrov.

V eni družini je matica, delavke, krajši čas pa tudi troti. Ko matica najde gnezdo, naredi 2 lončka. V enega shrani cvetni prah, v drugega pa izleže ličinke. Ker najdejo vse manj primernih mest za gnezdenje, jim lahko sami ustvarimo domek.

Ko sem raziskovala naprej, mi je zelo prijazen gospod, pomagal identificirati moje brenčače in ugotovila sva, da niso čmrlji, ampak čebele samotarke – rogata in rdeča dišavka. Obe po večini oprašujeta sadno drevje. Zanimivo je, da veliko vrst dišavk gnedzi v praznih polžjih hišicah. Letijo od marca do junija.

Še en nasvet, če najdeš ranjeno čebelo ali čmrlja – zmešaj malo sladkorja z vodo in ji mešanico ponudi na majhni žlički. Prav tako jim na svojem travniku pusti nekaj regrata, saj je to njihova prva spomladanska hrana, oziroma vir cvetnega prahu. Postavi jim kakšno gnezdilnico in posadi semena, ki so že posebej označena, da jih imajo rade, predvsem pa ne uporabljaj pesticidov in podpiraj podjetja, ki imajo nešpricane prehrambne in kozmetične proizvode (torej bio/eko).

V spodnji galeriji je še nekaj idej za gnezdilnice, oziroma hotele za čebele.

Moj nakup – moj glas

Fair trade.

Ste v trgovinah že zasledili tole oznako?

Zanjo sem se malce bolj zavzela lani, ko sem v Ljubljani raziskovala bio, veganske in second hand trgovine.

Že samo ime mi je dalo vedeti kak pomen se skriva za njo, a v resnejšo raziskavo sem se podala, ko sem za svojega navihanca iskala bolj zdravo čokolado. Tako sem v Hoferju naletela na bio fair trade “kinder” jajčke, v kateri so ročno izdelane igračke (nakup meseca, prisežem).

Torej, zakaj fair trade čokolada?

Ko vgrizneš v čokoladno ploščico, verjetno ne pomisliš, kdo in kako je skrbel za kakavovec, ki ti daje ta izvenzemeljski užitek okusov, kajne?

Velika verjetnost, da eden izmed 15000 otroških sužnjev, ki delajo na kakavovih farmah v zahodni Afriki.

Sem omenila, da zaradi pridelave kakava posekajo na sto tisoče pragozdu ali to, da samo Združene države za kakavove izdelke na leto zapravijo 13 bilijonov dolarjev, delavci – po večini otroci, pa ne dobijo plačila?

Oznaka fair trade na čokoladi ali kateremkoli drugem izdelku, pomeni, da so vsi delavci vključeni v postopku pridelave, tudi pošteno plačani kar za seboj potegne še eno dejstvo.

Ste opazili, da je fair trade čokolada, ponavadi tudi bio in presno veganska?

Temu je tako, ker kmet, ki je pošteno plačan, lahko zagotovi ustrezne in dobre pogoje za rast kakavovcev.

Le ti potrebujo senco, še boljše pa je, če so posajene pod krošnjami dreves, saj so tam tla najbolj kakovostna zanje, tako se hkrati ohranja tudi pragozd, saj se ga ne poseka za nasade.

Na naših policah lahko opazimo tudi fair trade banane. Res so malce dražje, a če pogledaš kak dokumentarec, mislim, da ti ob pogledu na 12 letnega dečka, ki vsak dan dela 12 ur na žgočem soncu, v prostorih, ki so prepravljeni za oznakami za prekoračitev pesticidov v zraku in je ob tem še tepen, ni žal tistih dodatnih 50 centov za kilo banan.

Poleg tega, da kupuješ fair trade živila, lahko pomagaš tudi tako, da podpreš World cocoa foundation, kjer s sredstvi podpirajo trajnostno ekonomijo za pridelavo kakava ali The University of the West Indies, ki delajo na tem, da ohranijo kakavovce, ki rastejo v divjini.

Ne pozabi, tvoj nakup je tvoj glas.

Smo res živali?

V gozd zahaja veliko ljudi. Pa ne samo v gozd, tudi v planine, na morje, jezera, vulkane,… Vsak ima svoj razlog in v bistvu je to čisto osebna stvar, pišem lahko zgolj in samo o osebnih izkušnjah. 

Sama sem v gozdu med 2 do 5x na teden. Nekomu bi se to morda zdelo veliko, toda kave ne pijem, prijateljice imam zaradi narave dela skoraj vedno ob sebi, tako da v kavarni nisem bila že vsaj nekaj mesecev, tako tisti ventilček, ki ga imamo vsi in ki ga vsak spusti na svoj način, jaz sprostim s sprehodi. Ti mogoče s kavico po delu, tekom pred spanjem, fitnesom pred službo ali ogledom najljubše TV serije. Vsak pač uživa na svoj način.

No ja, težko ubesedim, zakaj pa ravno gozd. Morda je krivo ptičje petje, noro zelene barve mahu, neverjetne oblike gob, ogromna drevesa, skrite potke, žabice, hroščki, tek srne ali pa vsega po malem. Gozd je zame dom. Nisem religiozna, ne častim nobenega od Bogov in ne hodim k maši. Zame je edini Bog, narava. Dojemam jo kot ustvarjalko življenja. V bistvu smo mi del nje in ona je del nas. Vsi atomi, celice, tkivo, žilice in kosti, veliki pok, zvezde, svetloba in barve. Nočem preveč zaiti s teme. 

O čem govorim se lahko prepričate v slikah, ki so pripete spodaj. Včasih se res počutim, kot Alica v čudežni deželi. 

Na svoji strani velikokrat opozarjam na probleme današnjega časa. Če si karkoli zamudil, samo pobrskaj po strani. 
Sem zagovornica sočutnega in velikokrat z vami delim slike, ki bi vas vzpodbudile k sprehodu v naravi ali vsaj k ljubezni do nje. Da bi morda tisti papirček raje odvrgli v smeti, poiskali alternativo plastenkam in zavrnili nepotrebne reklame. Toda tokrat bom bolj stroga.

Vsakič, ko se napotim v gozd, najdem plastenke, pločevinke, kondome, papirčke in celo držalo od marele, stare “papuče”, embalažo od parfuma,… Kultura je nekaterim kot zgleda nepoznana manira. Če tebi paše živeti med goro smeti – izvoli. Toda ko prideš iz svojega kotička, prosim pospravi za seboj. Tukaj smo samo gostje. Si se kdaj vprašal, koliko časa bi narava potrebovala, da se obnovi, če človeštvo izumre? In koliko časa bi mi preživeli brez narave? Daje nam hrano, vodo, surovine za proizvodnjo gradbenega materiala in oblačil. Daje ti zavetje. Si človek in si del nje. Kako jo lahko zastrupljaš? Povzročili smo izumrtje številnih živali in rastlin, kmalu več ne bo pitne vode, kvaiteta zraka je vprašljiva. In zdaj boš – dragi človek – rekel, da sam pa nič ne moreš spremeniti in točno to nas počasi ubija. 


Zapomni si. Spremeniš lahko vse. 

Začni akcijo v bloku in obesi list na informativno tablo. Zapiši objavo v kateri opozarjaš na posledice onesnaževanja in njegovega vpliva na ljudi, živali in rastline ter jo deli na socialnem omrežju. Poberi smeti, ko greš v gozd in jih odvrzi v primerne zabojnike. 

Vse pogosteje srečam tudi obrcane in uničene gobe. Razlog mi je neznan in nedojemljiv. Jo brcneš ker ni užitna? Ker je strupena? Ker je ne poznaš? 

Gobo se očisti v gozdu, da trosi ostanejo v okolju. Gobe se ne nabira, če nisi prepričan, katera je. Pusti jo rasti! Ne nabiraj mladih gobic, ki so šele pokukale iz zemlje. Zlahka jo zamenjaš za katero izmed užitnih. Malo se primi v roke in se obnašaj spoštljivo. 

Ali sploh veš, da ima vsako bitje, svoj namen v ekosistemu? Če smo že pri gobah, le te pomagajo gozdu pri razgradnji mrtvih dreves in živali. Brez njih nič ne bi razpadlo in gozd bi se zadušil v ostankih ter zastradal zaradi pomanjkanja mineralov in drugih hranil.

Nekatere gobe živijo v sožitju z drevesi. Le te se naselijo okrog korenin in zanj zbirajo vodo ter minerale, drevo pa v zameno gobi daje ostala hranila, ki jih določena vrsta pač potrebuje. 

Do tega, da so prehrana mnogim gozdnim živalim, še niti prišla nisem.

To je bila zelo hitra in splošna učna objava kako in zakaj se obnašati v gozdu.

Žal mi je, ker vem, da vas veliko ceni plodove narave in v gozdu zares uživa. Spodaj je galerija samo nekaj gob, ki sem jih srečala letošnjo jesen. Uživaj ob ogledu

Plastična nočna mora in zero waste lifestyle (+ intervjuja)

Onesnaženost s smetmi je postal globalni problem. Vsak dan zavržemo toliko stvari, da so odpadki postali nočna mora za naš planet.

Reševanja tega problema bi se moral vsak posameznik lotiti že nekaj let nazaj. Največjo težavo predstavljajo odpadki, ki niso razgradljivi in čeprav se tistih, ki se ne razgradijo ali se razgrajujejo zelo dolgo obdobje, dajo reciklirati in ponovno uporabiti, to ni mogoče, ker vsi ne ločijo odpadkov ali jih ne odvržejo v zabojnike, ki so temu namenjeni. 

Torej, gremo k osnovam!

Ločevanje odpadkov (vir: Snaga d.o.o.)

  • Biološki odpadki (sadje, zelenjava, kavne usedline, kavni filtri, čajne vrečke, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, ovenele cvetlice, zemlja lončnic)
  • Papir, papirnata embalaža in karton (časopisi, revije, knjige, zvezki, letaki, papirnate vrečke. 

* knjige, revije in zvezke, lahko podarite ali prodate naprej

** iz časopisa in kartona, pa lahko kaj ustvarite

  • Odpadna embalaža (plastična embalaža čistil, pijač in šamponov, plastični kozarci, vrečke in folije iz polietilena, tetrapaki, pločevinke, plastični in kovinski pokrovčki, cigaretne škatlice)

* iz plastičnih embalaž šamponov, lahko ustvariš tole.

** plastične zamaške lahko doniraš v dobrodelnih akcijah

*** plastične embalaže pijač, pa lahko popolnoma nadomestiš s steklenicami 

  • Steklena embalaža (steklenice živil in pijač, kozarci vloženih živil, steklena embalaža živil in kozmetike)
  • Zeleni obrez (pokošena trava, listje, obrez dreves in grmičevja)
  • Kosovni odpadki (umivalniki, kadi, školjke, pohištvo, igrala, vrtna oprema, kolesa, večji kosi športne opreme in večji gospodinjski aparati)
  • Nevarni odpadki (barve, lepila, baterije, akumulatorji, kozmetični pripomočki, zdravila, inekcijske igle, termometri, olja, topila, pesticidi, kemikalije)
  • Ostali odpadki (plenice, igrače, zobne ščetke, cigaretni ogorki, tapete, lepilni trakovi, higienski material)
Vir slike: ozaveščen.si

Ne želim vzbujati slabe vesti, ampak zgolj navajam dejstva. 

Poiskala sem nekaj statistike in se dotaknila vsakdanje stvari – plastične vrečke

V enem letu jih proizvedemo 3 trilijone. Čas, ki je potreben za razgradnjo 1 same vrečke je 1000 let, na leto jih zavržemo 3,5 milijone ton, na 1. kvadratni milji v oceanih je 46000 plastičnih delcev vrečk, za proizvodnjo pa porabimo 4,3 milijarde sodov surove nafte. 

Kot zanimivost naj omenim, da so na Irskem uvedli takso na plastične vrečke in s tem njihovo uporabo zmanjšali za 93,5%. 

Da ne bom samo “jamrala”, kaj pa rešitev?

Najboljša je seveda pletena vrečka ali vsaj večkratna uporaba iste. V večini nakupovalnih centrov, pa so na voljo tudi bio razgradljive vrečke. S tem se zmanjša poraba nafte, elektrike, onesnaženost zraka in vode ter rešuje morski ekosistem. 

Naslednje kar me je zanimalo, je TOP 10 odpadkov, ki se znajdejo v oceanih:

  • 2117931 – cigaret
  • 1140222 – embalaža hrane 
  • 1065171 – plastenk
  • 1019902 – plastičnih vrečk
  • 958893 – pokrovčkov
  • 611767 – plastične posode
  • 611048 – slamic
  • 521730 – steklenic
  • 339875 – pločevink in
  • 298332 – papirnatih vrečk

Če bomo nadaljevali s takšnim tempom onesnaževanja oceana, bo do leta 2050 v njih več plastike, kot rib. Problem le te je, da se je kar 50%, zatakne na morskih želvah, zaužije pa jo kar 90% ptic, ki živijo v marinah. Ti isti koščki končajo v želodcih rib, ki jih potem ponujajo na tržnicah in naših trgovinah. 


Med kupi podatkov o onesnaženosti, ki jo povzroča vsak od nas, me je zanimalo, kako naprej, predvsem pa, kaj lahko storim sama? 

  • Prva stvar, ki mi je padla na pamet, je bil nakup stekleničke za vodo. Sicer sem jo že imela, a jo omenjam, ker se mi to zdi res en tak preprost korak za katerega se lahko odloči vsak od nas
  • Odpovem se lahko slamicam. Mislim res,… koliko sem pa stara, da morem svojo pijačo piti po neki barvni in plastični palčki?
  • Kupim vrečko iz blaga
  • Pridno ločujem odpadke
  • V službo vzamem svojo skodelico za kavo

Med zbiranjem podatkov in spreminjanjem vsakdana, sem naletela na “zero waste” način življenja. Tako sem naredila še tri zamenjave. Svojo staro zobno ščetko sem zamenjala z bambusovo, higienske vložke z menstrualno skodelico (vse o njej in moji izkušnji si lahko prebereš tukaj.), tekoča mila v plastičnih embalažah, pa s trdim milom v razgradljivem papirju.

Kaj je “zero waste”?

Po domače – način življenja, ki strmi k temu, da v svojem domu in kamorkoli že greš ne pridelaš odpadkov, oziroma jih pridelaš minimalno.

V Facebook skupini Dom brez odpadkov sem povprašala, če bi mi kdo pomagal pri prispevku za Vibracije narave in povezala sem se s Sabino, ki ustvarja blog in vlog Mami na vrtu ter Martino Drobne, ki ustvarja blog Manj smeti – manj skrbi.

Sabina je oseba z ogromno pozitivne energije in svoj “zero waste” način življenja “fura” tudi na vrtu. Za spremembo se je odločila predvsem zaradi otroka in potrošništva, ki nas sili, da kupujemo vedno nove stvari. Vrt ji predstavlja odločilen korak k samooskrbi, skozi vrtnarjenje, pa je ugotovila, koliko nepotrebnih vrečk in ostale embalaže uporabljamo vsakodnevno.  V vse svoje dejavnosti vključuje svoja otroka. “Vloga” tudi kako z njimi sodelovati in jih učiti ob delu na vrtu.

Zanimalo me je, kakšne nasvete ima za nas in kako začeti. Poleg vseh, ki sem jih naštela že zgoraj, je predlagala tudi izdelavo domače kozmetike in domačega detergenta za pranje perila, svoje steklene lončke ob nakupu oreščkov, čajev, kave,… ter nakupe v “second hand” trgovinah (o problematiki oblačil sem pisala tukaj).

Povprašala sem jo tudi, kakšni so njeni načrti za prihodnost. Sabina daje v najem prostor za piknike (Piknik pri kozolcu) in želi si organizirati rojstne dneve brez odpadkov ter izpeljati delavnice na temo “zero waste” načina življenja. Za več informacij kar pokukajte na njeno spletno stran.

Mami na vrtu

Mojo pozornost je pritegnil tudi blog Manj smeti – manj skrbi.

Ustvarja ga Martina Drobne in ker nama ni uspelo srečanje v živo, sem ji vprašanja, ki so me zanimala poslala kar po elektronski pošti. Prilagam ga v celoti, nič olepšanega in takšnega kot je, saj menim, da se pristne besede, bolj dotaknejo srca. 

Kaj je bil tisti glavni “trigger”, da si začela razmišljati bolj ekološko?

Ne spomnim se natačnega trenutka, ko sem se zavedla, da ljudje s svojim ravnanjem škodimo okolju. To razmišljanje je pravzaprav z menoj že dolgo. Vedno sem si želela delati dobro za okolje in bitja, ki na njem živijo, vendar nisem vedela, kako bi se tega lotila. Ko sem slišala za koncept zero waste, sem takoj vedela, da je to to.

Kje si izvedela za zero waste, te je kdo posebej navdusil?

Prvič sem to besedno zvezo slišala v videoposnetku danske vlogerke Gittemarie, ko sem gledala, kako si izdeluje maskaro. Kot sem že rekla, sem takoj vedela, da bom tudi sama poskušala živeti po teh načelih. Zaenkrat mi uspeva, še bolj zadovoljna pa sem, da lahko znanje predajam naprej.

Kakšne ukrepe si sprejela takoj na začetku in kako je potekala sprememba iz starega načina življenja?

Čisto prvi ukrep je bil, da sem začela s seboj bolj vestno nositi nakupovalno vrečko za večkratno uporabo. Namesto kave na poti sem si jo začela pred faksom pripravljati doma in jo na pot jemati v keramičnem termo lončku s pokrovčkom. V službi za malico nisem pojedla sendviča iz trgovine, ampak žemljo, namazano z doma izdelanim zelenjavnim namazom, ki sem jo od doma prinesla v lunch boxu. Res preprosti koraki. Sprememba ni bila težka, bolj sem jo vzela kot zabaven izziv.
Kdaj in zakaj si se odločila za bloganje?
Blogam pa že zelo dolgo, vsega skupaj že kakšnih sedem, osem let. Sprva so bili moji blogi kreativno naravnani, ker sem zelo ustvarjalen človek, to pa poskušam z raznimi »naredi sam« projekti vnašati tudi v zdajšnji blog Manj smeti – Manj skrbi. Svoja razmišljanja rada delim z drugimi, tako da sem želela tudi pridobljena znanja o varovanju okolja prenašati naprej. Ta blog sem začela pisati 1. septembra 2016 (na moj rojstni dan), ko sem začela s prvim zero waste izzivom – v 30 dneh proizvesti malo ali nič odpadkov. Od tedaj je sledil še drugi izziv, jesti sedem dni za zgolj deset evrov in zraven ne stradati, za katerega se lahko prav tako pohvalim, da mi je šlo dobro.

Povej kaj o svojem blogu (imaš povsem proste roke, lahko poveš kakšne projekte pripravljaš, kakšne objave pripravljaš, kaj želiš z njimi doseči,….)

Blog Manj smeti – Manj skrbi pišem zato, da delim svoje znanje in izkušnje iz živjenja brez odpadkov. Na tem naslovu pravzaprav s tistimi, ki jih zanima, delim vse, kar novega spoznam in izkusim na tem področju. Svetujem, kako si lahko določene stvari olajšamo. Veliko tudi predavam in pripravljam delavnice, na katerih izdelujemo pripomočke, ki nam omogočajo okolju prijazno življenje (na primer izdelava nakupovalne vrečke iz ponošene majice). Ti projekti so mi še posebej pri srcu. Verjamem, da moramo v boju za lepši planet in lepši jutri stopiti skupaj, zato rada sodelujem tudi z drugimi blogerkami/vlogerkami – nekaj sem jih že predstavila na svojem blogu, pa še katero bi, če bi se našla 😊

Kakšna so tvoja spoznanja o eko problemih in kaj svetuješ vsakemu posamezniku? Kateri so tisti ukrepi, ki bi jih lahko sprejel vsak od nas? 
Klasika: v trgovino pojdi s svojo vrečko, ne kupuj pijače v plastenkah, ne kupuj kave na poti … Ampak noben ta korak ni lahek in se ne obdrži, če tega ne počneš s srcem. Vedeti moramo, zakaj počnemo, kar počnemo. Ravno danes sem videla posnetek morskega dna, na katerem je nakopičena plastika, velikokrat vidim tudi fotografije živali, ki jim je plastika uničila oz. skrajšala življenje. In vse to me zaboli v dno duše. Občutek imam, da kmalu ne bomo mogli več uživati v nobenem kotičku našega planeta, brez da bi nam razgled kvaril vsaj en kos odpadne plastike. Če se zavedamo, zakaj počnemo, kar počnemo, se mi zdi, da noben izziv ni pretežak.

Kemikalije v naši kozmetiki in obisk eko kmetije 

V mestu živim odkar sem se rodila. Odišavljene kreme, pudri, maskare in geli za telo so del mojega vsakdana. No, bili so še nedavno nazaj. 

Moj otrok je glavni “krivec”, da sem začela delati na sebi, raziskovati priučene in privzgojene vzorce ter iskati svoje bistvo. Vse predolgo sem srečo in čarobnost iskala zunaj sebe. Bila sem kot slepa kura, ki ima pravilen odgovor pred nosom, a ga zaradi blišča in bede ne vidi. Na srečo mi je uspelo spregledati in dojeti, da je najlepše stvarjenje vesolja v najbolj preprostih stvareh, kot je drevo, cvetlica in čisto jezero. Toda najmogočnejši del te celote, ki ji pravimo narava, smo mi. Ljudje. Na tej poti raziskovanja sem se odločila podati v razloge za onesnaževanje našega doma, se v tej smeri izobraziti, sprejeti ukrepe, spremeniti način življenja in vse pridno beležiti ter deliti z vami – svojimi bralci. 

Tokrat sem pod drobnogled vzela kozmetično industrijo.

Ali veš, da povprečna ženska v enem dnevu nase nanese približno 515 kemikalij? Nahajajo se v kremi za obraz, čistilnem toniku, šamponu, milu, senčilu, maskari,… 

Vse te kemikalije so seveda navedene na nalepkah s sestavinami, a jih ne poznamo. Ne vemo kaj točno sploh so, od kod in na kakšen način jih pridobivajo in najpomembneje, kaj to pomeni za naše telo!

Večina ljudi, ki se počasi odloči delati korake proti naravnejšemu in bolj zdravem načinu življenja, prične pri hrani. Nasednji korak je zagotovo kozmetika, ki jo uporablja, saj se je kar 60% absorbira v našo kožo. 


Poiskala sem najpogostejše kemikalije, ki so del vsakdanje kozmetike in jih na kratko predstavila. 

PARABENI (*parabens, obstajajo različni, prepoznamo jih po končnici paraben)

    – skrivajo se v deodorantih, ličilih, vlažilnih kremah. Povezani so z nastankom raka na dojkah, hormonskim neravnovesjem in moško neplodnostjo. V kozmetičnih izdelkih služijo kot konzervansi.

PEG (*polietilenski glikoli)

    – najdemo jih v otroški kozmetiki, kremah za sončenje in izdelkih za osebno nego. Onesnaženi so z oksidom etilena in so karcinogeni ter strupeni na genskem in sistemskem nivoju.

DEA, MEA in TEA

    – dražijo oči in kožo ter povzročajo dermatitis. Enostavno se absorbirajo v kožo in nalagajo v notranjih organih. Najdemo jih v šamponih, milih, kremah za sončenje,…

PHTHALATES (*ftalati, pod njih spadajo tudi DBP, DEP in DIBUTIL)

    – povzročajo razvojne nepravilnosti in težave s plodnostjo. So v lakih za nohte in lase

SINTETIČNE DIŠAVE (*fragrance, parfume)

    – nalagajo se v maščobnem tkivu, velik problem pa predstavljajo za doječe matere, ker se nalagajo v mleku. Povzročajo hiperaktivnost, poškodbe kosti, alergije, zmanjšujejo odpornost, dražijo pljuča, sluznico in kožo. Problem sintetičnih dišav je v tem, da jih proizvajalcu ni potrebno označiti med sestavinami, saj spadajo pod poslovno skrivnost.

TRIKLOSAN (*triclosan)

    – najdemo ga v antibakterijskih milih in nekaterih zobnih pastah. Draži oči in kožo, je hormonski motilec in je okolju škodljiva kemikalija. 

SLS in SLES 

    – draži oči, kožo in dihala, povzroča depresijo in prebavne motnje

MINERALNA OLJA (*parafin, petrolatum)

    – zapirajo pore, dražiji kožo, pospešujejo nastanek aken in staranje, so karcinogene.

Izogibajte se še: aluminiju, benzoyl peroxide, DMDM, TD&C, Dioxin,..

Kaj hudiča pa sploh lahko kupim in uporabljam?!

Internet je orodje, ki ti lahko koristi ali škodi. Povsem od tebe je odvisno, kako ga boš uporabil. Jaz sem se z njegovo pomočjo odločila poiskati nekoga, ki mu eko izdelki niso samo modna muha, ampak strast in način življenja. 

Povezala sem se z gospo Patricijo iz eko kmetije Hiška zelišč, ki hkrati ustvarja tudi kozmetično linijo SUNNO. Bila je točno takšna, kot sem si jo predstavljala. Kdo si ne bi želel učenja in spoznavanja na vrtu polnem zelišč, kozarcu vode in z mucko v naročju? Patricija mi je pokazala svoje izdelke, delavnico, kjer le ti nastajajo in majhen čebelnjak, ki je namenjen čebelicam, ki tako pridno brenčijo in oprašujejo prej omenjen vrtek. Patricija jim medu ne jemlje, ampak pusti, da ga hranijo zase. Vse okrog mene je dišalo in znašla sem se med posušenimi cvetovi, listki, olji, ročno izdelanimi mili, čaji, tinkturami,… Vse v povezavi z izdelki, nakupom, kje si jih lahko ogledate in vse ostale podatke najdete  tukaj (klik). Vsa kozmetika je brez emulgatorjev in konzervansov. Seveda me je zanimalo, kakšna je sploh razlika med naravnim in eko? Ker naravno ni vedno eko. 

Torej, eko certifikat zagotavlja, da ni dodanih umetnih sredstev, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih ter sintetičnih dodatkov in kar je najpomembneje, sestavine niso škropljene s pesticidi. 

Naj dodam še, da sta besedi BIO in EKO sopomenki in glede na pomen med njima ni razlike. V fotogaleriji spodaj najdete oznake s katerimi označujemo kozmetiko. V tokratni objavi sem se koncentrirala na ekološko, pričakujete pa lahko še prispevek o veganskih in “cruelty free” izdelkih.

Naslednjič, ko se boste odpravili v nakup za novim gelom za telo ali katero drugo kozmetiko, zavijte v del trgovine, ki je namenjen vam in okolju prijaznim izdelkom. Razglejte se in poskusite kaj novega. Če pa vam je ljubši oseben stik s proizvajalcem, pa pobrskajte po socialnem omrežju in prepričana sem, da boste našli nekaj, kar vas bo navdušilo.

Še vedno pa lahko kozmetiko za domačo uporabo izdelaš sam. Na moji strani redno objavljam naredi sam recepte. Najdeš jih tukaj.

Fotogalerija

Oznake na kozmetičnih izdelkih
Bio, eko, naravno, vegan in cruelty free