Tag Archives: bio

Moj nakup – moj glas

Fair trade.

Ste v trgovinah že zasledili tole oznako?

Zanjo sem se malce bolj zavzela lani, ko sem v Ljubljani raziskovala bio, veganske in second hand trgovine.

Že samo ime mi je dalo vedeti kak pomen se skriva za njo, a v resnejšo raziskavo sem se podala, ko sem za svojega navihanca iskala bolj zdravo čokolado. Tako sem v Hoferju naletela na bio fair trade “kinder” jajčke, v kateri so ročno izdelane igračke (nakup meseca, prisežem).

Torej, zakaj fair trade čokolada?

Ko vgrizneš v čokoladno ploščico, verjetno ne pomisliš, kdo in kako je skrbel za kakavovec, ki ti daje ta izvenzemeljski užitek okusov, kajne?

Velika verjetnost, da eden izmed 15000 otroških sužnjev, ki delajo na kakavovih farmah v zahodni Afriki.

Sem omenila, da zaradi pridelave kakava posekajo na sto tisoče pragozdu ali to, da samo Združene države za kakavove izdelke na leto zapravijo 13 bilijonov dolarjev, delavci – po večini otroci, pa ne dobijo plačila?

Oznaka fair trade na čokoladi ali kateremkoli drugem izdelku, pomeni, da so vsi delavci vključeni v postopku pridelave, tudi pošteno plačani kar za seboj potegne še eno dejstvo.

Ste opazili, da je fair trade čokolada, ponavadi tudi bio in presno veganska?

Temu je tako, ker kmet, ki je pošteno plačan, lahko zagotovi ustrezne in dobre pogoje za rast kakavovcev.

Le ti potrebujo senco, še boljše pa je, če so posajene pod krošnjami dreves, saj so tam tla najbolj kakovostna zanje, tako se hkrati ohranja tudi pragozd, saj se ga ne poseka za nasade.

Na naših policah lahko opazimo tudi fair trade banane. Res so malce dražje, a če pogledaš kak dokumentarec, mislim, da ti ob pogledu na 12 letnega dečka, ki vsak dan dela 12 ur na žgočem soncu, v prostorih, ki so prepravljeni za oznakami za prekoračitev pesticidov v zraku in je ob tem še tepen, ni žal tistih dodatnih 50 centov za kilo banan.

Poleg tega, da kupuješ fair trade živila, lahko pomagaš tudi tako, da podpreš World cocoa foundation, kjer s sredstvi podpirajo trajnostno ekonomijo za pridelavo kakava ali The University of the West Indies, ki delajo na tem, da ohranijo kakavovce, ki rastejo v divjini.

Ne pozabi, tvoj nakup je tvoj glas.

Natja, zakaj ne ješ mesa?

Ker mi ne paše.

Okej. Vem, kakšni stereotipi krožijo o nas “travojedcih”. Da smo vsiljivi, bledi, slabega zdravja, fanatiki in da jemo travo. Slišim še izjave, da se “filamo” z nezdravo sojo (ki je gre 75% za prehrano goveda, ki ga jedo vsejedci) in da živalim odžiramo hrano (ne bom niti začela razlagati, kako skregano je to z logiko).

Ne bom se obešala na dejstvo, da mi take izjave ne narišejo nasmeška na obraz (pa imam dober smisel za humor), ampak prej tisti sarkastičen pogled, če je kuharsko znanje posameznikov res tako omejeno, da si meso začinijo s travo in da na njihovem jedilniku ni nič druga, kot mesni obroki.

In ne, to ne bo objava, ki bi ljudem želela spremeniti mnenje ali “nabiti” slabo vest. Je zgolj oseben zapis namenjen tistim, ki mi nenehno postavljajo vprašanje z naslova ter tistim, ki rabijo malo vzpodbude ali so zgolj radovedni in se s plant based načinom življenja šele spogledujejo.

Že kot otrok sem imela veliko sočutja do živali. Mislim, da je za to v veliki meri odgovoren moj dedek. Odraščala sem med psi, mačkami, pticami, kačami,… Sem bila eden izmed tistih otrok, ki je domov prinesel ranjenega vrabčka, pohojenega polžka s hišico in bila sem tisti otrok, ki je deževnike vedno umikal s pločnika, da kdo ne bi stopil nanj.

Moje zdravje je bilo v osnovni in srednji šoli šibko. Pritisk sem imela grozno nizek in nenehno sem izgubljala zavest. Moj trebuh je bil napihnjen, menstruacije pa tako močne, da so bili obiski ginekologinje na tedenskem sporedu. Mučile so me migrene, ki so bile tako neznosne, da sem bruhala od bolečine. Pri 17. letih sem imela rano na želodcu. Bila sem suhica in na svojo prehrano nisem niti pomislila. Srečna sem bila, ker sem lahko jedla, kar sem želela in se ne zredila. Dnevno sem jedla meso, mastno hrano in pila mleko.

Prvič sem imela pomisleke glede mesne prehrane, ko sem na faksu opravljala prakso. Naletela sem na članek o vegetarjanstvu in nekaj mi ni dalo miru.

Nekega popoldneva sem se vračala s sprehoda in našla poškodovano siničko. Vsa iz sebe sem klicala dedka, odpeljali smo jo k veterinarju in še nekaj dni nisem zatisnila očesa. In potem se mi je postavilo vprašanje:

“Zakaj ješ ene in rešuješ druge?”

Naslednji dan sem si po malico šla v Loving hut. Od takrat se nisem dotaknila mesa. Priznam. Imela sem trenutke slabosti. Sploh, ko sem izločala še mleko in jajca, a o tem kdaj drugič.

Svojega novega načina prehranjevanja sem se lotila povseeeem napačno. Velike količine sira, kruha in testenin. Prvič v življenju sem se zredila. Ko sem zanosila, pa še bolj…

Po rojstvu sina so se moje prioritete spremenile. Veliko več sem dala na svoje mentalno zdravje in dobro počutje. Želela sem si več energije, zdravja in vitalnosti. Začela sem meditirati, na silo piti vodo (jap, včasih v celem dnevu nisem spila niti kozarca tekočine), se gibati na svežem zraku. Zaželela sem si močnega telesa. Ne zato, ker bi strmela k nekim idealom, ampak zato, da bi ga vzljubila in zaživela z njim. Da bi skupaj premagovala ovire, dosegala cilje in se dobro počutila.

Hrepenela sem po sveži zelenjavi in sadju. Hrepenela sem po izvirski vodi, bosi hoji po gozdu in povezavi z naravo.

Moje prehranjevalne navade še vedno niso idealne. Mali čokoholik še kar noče iz mene. A počasi stopam proti svojim ciljem.

Če nimaš idej, kaj jesti, brez skrbi! Večkrat na teden bom s teboj delila svoje dnevne jedilnike in namige za boljše počutje telesa, uma in duha.

Za konec bi z vami delila še nekaj influenserjev, ki so mi še vedno v velik navdih:

Melita Ivana blog

Agnes Krown

Slovenian Vegan

Raw alignment (Youtube kanal)

Teal Swan (Youtube kanal)

Seznam pogosto dopolnjujem in redno vas bom “updejtala” s povezavami.

Do takrat pa bodite v cvetju 🌸

30-dnevni Eko izziv

🗓 Od 10.8. do 9.9.2017, bo pod našim okriljem potekal PRVI 30-dnevni eko izziv!
… ker je vsak začetek težak, ti bomo v pomoč mi in Facebook skupina, ta izziv pa bo postal odlična priložnost, da začneš tudi ti prispevati k izboljšanju čistoče našega planeta in zmanjševati onesnaženost! 

♻️ Kaj se boš naučil/a?

Prvi teden: Namigi za zmanjšanje odpadkov

Drugi teden: Enostavni napotki za razstrupitev doma, telesa in duha

Tretji teden: Zmanjšaj osebni prispevek pri klimatskih spremembah

Četrti teden: Skrivnosti, kako postati zavesten potrošnik in kako s svojim nakupom oddati glas za bolj “zelene” izdelke.

👇🏼

Vsa ostala navodila dobiš po prijavi na elektronski naslov, ki ga vidiš na spodnji sliki.

Pssssst 🌬 če ti je projekt všeč, te vabimo, da ga deliš s svojimi prijatelji!

Kaj je v mojih ličilih?

Vedno, ko zavijem na oddelek s kozmetiko, mi v oči pade še en kotiček z ličili, ki je ločen od ostalih. Tam ponujajo veganske in/ali bio maskare, lake za nohte, pudre, črtala,… 

Ker ne uživam živalskih produktov vem, da to pomeni, da so ti izdelki brez sestavin živalskega izvora.

Toda vprašanje, ki mi ni dalo miru, je bilo slednje:

“Katere sestavine živalskega izvora, pa vsebujejo neveganska ličila?”

Pa poglejmo….

Stearinske kisline (Stearic acid)

  • Pridobiva se iz maščob zaklanih živali. Večinoma iz prašičev
  • V kozmetiki se uporablja kot emulgator in čistilno sredstvo

Karmin (Carmine)

  • Je rdeče barvilo pridobljeno iz zdrobenih insektov. Za kilogram barvila, zdrobijo približno 150000 žuželk.
  • Karmin se uporablja v šminkah, črtalih za oči in usta, pudrih, rdečilih za lica in senčilih

Šelak (Shellac)

  • je naravna smola, ki jo proizvajajo uši ženskega spola
  • Uporablja se v lakih za lase in nohte

Gvanin (Guanine)

  • Gvanin, ki se uporablja za pigmente v ličilih, je industrijsko pridobljen iz ribje kože in lusk

Skvalen (Squalene)

  • Pridobiva se iz jetrnega olja morskih psov. 
  • Uporablja se v balzamih za lase

Loj (Tallow)

  • Pridobljen iz živalskih maščobnih tkiv odpadkov s klavnic
  • Dodajajo ga v ogromno kozmetičnih izdelkov in služi kot emulgator, balzam ali aktivna snov

Živalske dlake

  • Pridobiva se s striženjem kožuha živih ali mrtvih živali 
  • Z njimi izdelujejo kozmetične čopiče

Hidrolizirana svila

  • Kemično spremenjeni proteini iz svile, ki jo pridobijo iz sviloprejk, ki jih prevrejo v vodi

Lanolin

  • Maščobna snov, ki jo najdemo na ovčji volni

Keratin

  • Pridobiva se iz parkljev, rogov, kopit, lusk, perja in nohtov živali

Čebelji vosek

  • Čebele ga zbirajo za gradnjo panjev

To so le nekatere sestavine živalskega izvora. Ličila in ostalo kozmetiko, ki je veganska, prepoznate po nasednjih simbolih na embalaži:


Žal vsi proizvajalci svojih izdelkov ne certificirajo. Kako jih prepoznati vam svetujem malce kasneje.

Verjetno ste opazili, da so na zgornji sliki tudi simboli, ki označujejo “cruelty free” izdelke, kar pomeni, da produkt, ki smo ga izbrali, ni bil testiran na živalih v laboratorijih. V Evropi je to dejanje prepovedano z zakonom, kar si lahko preberete tukaj.

Toda ta zakon ima kar nekaj lukenj. Med iskanjem podatkov za ta članek sem se obrnila na Nejo, ki ustvarja blog Slovenian Vegan. Punca res dobro pozna tematiko in kar se tiče testiranj, mi je povedala naslednje:

Testiranje na živalih je v Evropski Uniji prepovedano od leta 2013. Vendar ima ta zakon luknje. Odstopanje se odobri, če se dokazuje poseben problem zdravja ljudi in je opravljanje testiranj na živalih upravičeno ter ga potrjuje raziskovalni protokol. Izdelek narejen znotraj EU ni testiran, vendar lahko to isto podjetje testira izdelke zunaj EU – sploh če prodajajo na Kitajskem, kjer je testiranje na živalih obvezno. Torej takšno podjetje ni cruelty free, če pri nas ne testira, drugje pa. Zaradi tega zakona pri nas ni potrebno označevati izdelkov, ki niso testirani na živalih, zato more vsak sam malce raziskovati zadevo. Ni dovolj če vprašaš podjetje ali testirajo na živalih, moraš vprašati tudi če preverjajo ali so sestavine testirane ali ne in če prodajajo na Kitajsko. Pri nas je takšno podjetje Ilirija (Subrina), ki žal spada na sivo listo, saj ne preverjajo ali so bile sestavine testirane ali ne.”

Države, ki so zraven vseh v EU, tudi prepovedale testiranje na živalih, so: Indija, Izrael in Norveška. 

Sedaj ste morda zmedeni, tako kot sem bila jaz, zato moram jasno in “glasno”, razčistiti naslednje:

Izdelek JE LAHKO “cruelty free” in veganski.

Izdelek JE LAHKO “cruelty free”, ampak ne tudi veganski.

Izdelek JE LAHKO veganski, ampak ne tudi “cruelty free”.

Omenjala sem že, da vsi izdelki nimajo veganskega certifikata, čeprav so veganski.

Neja mi je svetovala, kako lahko preverim izdelke in njene sestavine:

“Obstaja stran, kjer lahko preveriš sestavine za katere prvič slišiš, oziroma ne veš niti kaj pomeni in ti pove ali so veganske ali ne – imenuje se Double check vegan.

Na tem mestu se mi zdi pošteno, da sem z vami iskrena, zato vam razkrijem, da nisem plačana s strani nobenega podjetja in da ne reklamiram nobene znamke. O nakupu in izbiri vam svetujem zgolj in samo iz svojih izkušenj.

Zame najboljša veganska kozmetika je Lavera, ki je hkrati tudi bio. To pomeni, da so vse sestavine rastlinskega izvora in da niso škropljene s pesticidi, prav tako niso gnojene z lahko topnimi mineralnimi gnojili, nimajo gensko spremenjenih ali sintetičnih dodatkov,… Zasledila sem jo v Mullerju in v spletni prodajalni Ecco Verde.

Zelo zelo simpatična mi je tudi linija ličil  Boho Green, ki je v Sloveniji novost. Njihovi izdelki so hkrati tudi eko, tako da dobijo še eno plus točko. 

Ker je iskanje živalim prijazne kozmetike, lahko kar naporno, sem navdušena tudi nad Ličili.si, kjer imajo na svoji spletni strani iskalnik, kamor vpišem besedico “vegan” in mi samo poišče ter prikaže vse izdelke, ki spadajo v to kategorijo.

Pred kratkim sem odkrila se kozmetix.si, ki ima prav tako super iskalnik. Nad njihovo ponudbo sem res navdušena.

Veliko produktov imam tudi od znamke Alverde, ki spada pod izdelke DM drogerije. 


Če sem vas navdušila za vegansko in “cruelty free” kozmetiko, vam priporočam še  Facebook skupinico Bela lista izdelkov, ki niso testirani na živalih, prav tako obstaja tudi Facebook stran z istim imenom. Punce so res prijazne in vedno pripravljene svetovati in raziskati, če je izdelek testiranih na živalih.

Če se še sprašujete, kakšno je trpljenje živalih v laboratorijih, pa mislim, da slike povedo več kot tisoč besed.

Plastična nočna mora in zero waste lifestyle (+ intervjuja)

Onesnaženost s smetmi je postal globalni problem. Vsak dan zavržemo toliko stvari, da so odpadki postali nočna mora za naš planet.

Reševanja tega problema bi se moral vsak posameznik lotiti že nekaj let nazaj. Največjo težavo predstavljajo odpadki, ki niso razgradljivi in čeprav se tistih, ki se ne razgradijo ali se razgrajujejo zelo dolgo obdobje, dajo reciklirati in ponovno uporabiti, to ni mogoče, ker vsi ne ločijo odpadkov ali jih ne odvržejo v zabojnike, ki so temu namenjeni. 

Torej, gremo k osnovam!

Ločevanje odpadkov (vir: Snaga d.o.o.)

  • Biološki odpadki (sadje, zelenjava, kavne usedline, kavni filtri, čajne vrečke, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, ovenele cvetlice, zemlja lončnic)
  • Papir, papirnata embalaža in karton (časopisi, revije, knjige, zvezki, letaki, papirnate vrečke. 

* knjige, revije in zvezke, lahko podarite ali prodate naprej

** iz časopisa in kartona, pa lahko kaj ustvarite

  • Odpadna embalaža (plastična embalaža čistil, pijač in šamponov, plastični kozarci, vrečke in folije iz polietilena, tetrapaki, pločevinke, plastični in kovinski pokrovčki, cigaretne škatlice)

* iz plastičnih embalaž šamponov, lahko ustvariš tole.

** plastične zamaške lahko doniraš v dobrodelnih akcijah

*** plastične embalaže pijač, pa lahko popolnoma nadomestiš s steklenicami 

  • Steklena embalaža (steklenice živil in pijač, kozarci vloženih živil, steklena embalaža živil in kozmetike)
  • Zeleni obrez (pokošena trava, listje, obrez dreves in grmičevja)
  • Kosovni odpadki (umivalniki, kadi, školjke, pohištvo, igrala, vrtna oprema, kolesa, večji kosi športne opreme in večji gospodinjski aparati)
  • Nevarni odpadki (barve, lepila, baterije, akumulatorji, kozmetični pripomočki, zdravila, inekcijske igle, termometri, olja, topila, pesticidi, kemikalije)
  • Ostali odpadki (plenice, igrače, zobne ščetke, cigaretni ogorki, tapete, lepilni trakovi, higienski material)
Vir slike: ozaveščen.si

Ne želim vzbujati slabe vesti, ampak zgolj navajam dejstva. 

Poiskala sem nekaj statistike in se dotaknila vsakdanje stvari – plastične vrečke

V enem letu jih proizvedemo 3 trilijone. Čas, ki je potreben za razgradnjo 1 same vrečke je 1000 let, na leto jih zavržemo 3,5 milijone ton, na 1. kvadratni milji v oceanih je 46000 plastičnih delcev vrečk, za proizvodnjo pa porabimo 4,3 milijarde sodov surove nafte. 

Kot zanimivost naj omenim, da so na Irskem uvedli takso na plastične vrečke in s tem njihovo uporabo zmanjšali za 93,5%. 

Da ne bom samo “jamrala”, kaj pa rešitev?

Najboljša je seveda pletena vrečka ali vsaj večkratna uporaba iste. V večini nakupovalnih centrov, pa so na voljo tudi bio razgradljive vrečke. S tem se zmanjša poraba nafte, elektrike, onesnaženost zraka in vode ter rešuje morski ekosistem. 

Naslednje kar me je zanimalo, je TOP 10 odpadkov, ki se znajdejo v oceanih:

  • 2117931 – cigaret
  • 1140222 – embalaža hrane 
  • 1065171 – plastenk
  • 1019902 – plastičnih vrečk
  • 958893 – pokrovčkov
  • 611767 – plastične posode
  • 611048 – slamic
  • 521730 – steklenic
  • 339875 – pločevink in
  • 298332 – papirnatih vrečk

Če bomo nadaljevali s takšnim tempom onesnaževanja oceana, bo do leta 2050 v njih več plastike, kot rib. Problem le te je, da se je kar 50%, zatakne na morskih želvah, zaužije pa jo kar 90% ptic, ki živijo v marinah. Ti isti koščki končajo v želodcih rib, ki jih potem ponujajo na tržnicah in naših trgovinah. 


Med kupi podatkov o onesnaženosti, ki jo povzroča vsak od nas, me je zanimalo, kako naprej, predvsem pa, kaj lahko storim sama? 

  • Prva stvar, ki mi je padla na pamet, je bil nakup stekleničke za vodo. Sicer sem jo že imela, a jo omenjam, ker se mi to zdi res en tak preprost korak za katerega se lahko odloči vsak od nas
  • Odpovem se lahko slamicam. Mislim res,… koliko sem pa stara, da morem svojo pijačo piti po neki barvni in plastični palčki?
  • Kupim vrečko iz blaga
  • Pridno ločujem odpadke
  • V službo vzamem svojo skodelico za kavo

Med zbiranjem podatkov in spreminjanjem vsakdana, sem naletela na “zero waste” način življenja. Tako sem naredila še tri zamenjave. Svojo staro zobno ščetko sem zamenjala z bambusovo, higienske vložke z menstrualno skodelico (vse o njej in moji izkušnji si lahko prebereš tukaj.), tekoča mila v plastičnih embalažah, pa s trdim milom v razgradljivem papirju.

Kaj je “zero waste”?

Po domače – način življenja, ki strmi k temu, da v svojem domu in kamorkoli že greš ne pridelaš odpadkov, oziroma jih pridelaš minimalno.

V Facebook skupini Dom brez odpadkov sem povprašala, če bi mi kdo pomagal pri prispevku za Vibracije narave in povezala sem se s Sabino, ki ustvarja blog in vlog Mami na vrtu ter Martino Drobne, ki ustvarja blog Manj smeti – manj skrbi.

Sabina je oseba z ogromno pozitivne energije in svoj “zero waste” način življenja “fura” tudi na vrtu. Za spremembo se je odločila predvsem zaradi otroka in potrošništva, ki nas sili, da kupujemo vedno nove stvari. Vrt ji predstavlja odločilen korak k samooskrbi, skozi vrtnarjenje, pa je ugotovila, koliko nepotrebnih vrečk in ostale embalaže uporabljamo vsakodnevno.  V vse svoje dejavnosti vključuje svoja otroka. “Vloga” tudi kako z njimi sodelovati in jih učiti ob delu na vrtu.

Zanimalo me je, kakšne nasvete ima za nas in kako začeti. Poleg vseh, ki sem jih naštela že zgoraj, je predlagala tudi izdelavo domače kozmetike in domačega detergenta za pranje perila, svoje steklene lončke ob nakupu oreščkov, čajev, kave,… ter nakupe v “second hand” trgovinah (o problematiki oblačil sem pisala tukaj).

Povprašala sem jo tudi, kakšni so njeni načrti za prihodnost. Sabina daje v najem prostor za piknike (Piknik pri kozolcu) in želi si organizirati rojstne dneve brez odpadkov ter izpeljati delavnice na temo “zero waste” načina življenja. Za več informacij kar pokukajte na njeno spletno stran.

Mami na vrtu

Mojo pozornost je pritegnil tudi blog Manj smeti – manj skrbi.

Ustvarja ga Martina Drobne in ker nama ni uspelo srečanje v živo, sem ji vprašanja, ki so me zanimala poslala kar po elektronski pošti. Prilagam ga v celoti, nič olepšanega in takšnega kot je, saj menim, da se pristne besede, bolj dotaknejo srca. 

Kaj je bil tisti glavni “trigger”, da si začela razmišljati bolj ekološko?

Ne spomnim se natačnega trenutka, ko sem se zavedla, da ljudje s svojim ravnanjem škodimo okolju. To razmišljanje je pravzaprav z menoj že dolgo. Vedno sem si želela delati dobro za okolje in bitja, ki na njem živijo, vendar nisem vedela, kako bi se tega lotila. Ko sem slišala za koncept zero waste, sem takoj vedela, da je to to.

Kje si izvedela za zero waste, te je kdo posebej navdusil?

Prvič sem to besedno zvezo slišala v videoposnetku danske vlogerke Gittemarie, ko sem gledala, kako si izdeluje maskaro. Kot sem že rekla, sem takoj vedela, da bom tudi sama poskušala živeti po teh načelih. Zaenkrat mi uspeva, še bolj zadovoljna pa sem, da lahko znanje predajam naprej.

Kakšne ukrepe si sprejela takoj na začetku in kako je potekala sprememba iz starega načina življenja?

Čisto prvi ukrep je bil, da sem začela s seboj bolj vestno nositi nakupovalno vrečko za večkratno uporabo. Namesto kave na poti sem si jo začela pred faksom pripravljati doma in jo na pot jemati v keramičnem termo lončku s pokrovčkom. V službi za malico nisem pojedla sendviča iz trgovine, ampak žemljo, namazano z doma izdelanim zelenjavnim namazom, ki sem jo od doma prinesla v lunch boxu. Res preprosti koraki. Sprememba ni bila težka, bolj sem jo vzela kot zabaven izziv.
Kdaj in zakaj si se odločila za bloganje?
Blogam pa že zelo dolgo, vsega skupaj že kakšnih sedem, osem let. Sprva so bili moji blogi kreativno naravnani, ker sem zelo ustvarjalen človek, to pa poskušam z raznimi »naredi sam« projekti vnašati tudi v zdajšnji blog Manj smeti – Manj skrbi. Svoja razmišljanja rada delim z drugimi, tako da sem želela tudi pridobljena znanja o varovanju okolja prenašati naprej. Ta blog sem začela pisati 1. septembra 2016 (na moj rojstni dan), ko sem začela s prvim zero waste izzivom – v 30 dneh proizvesti malo ali nič odpadkov. Od tedaj je sledil še drugi izziv, jesti sedem dni za zgolj deset evrov in zraven ne stradati, za katerega se lahko prav tako pohvalim, da mi je šlo dobro.

Povej kaj o svojem blogu (imaš povsem proste roke, lahko poveš kakšne projekte pripravljaš, kakšne objave pripravljaš, kaj želiš z njimi doseči,….)

Blog Manj smeti – Manj skrbi pišem zato, da delim svoje znanje in izkušnje iz živjenja brez odpadkov. Na tem naslovu pravzaprav s tistimi, ki jih zanima, delim vse, kar novega spoznam in izkusim na tem področju. Svetujem, kako si lahko določene stvari olajšamo. Veliko tudi predavam in pripravljam delavnice, na katerih izdelujemo pripomočke, ki nam omogočajo okolju prijazno življenje (na primer izdelava nakupovalne vrečke iz ponošene majice). Ti projekti so mi še posebej pri srcu. Verjamem, da moramo v boju za lepši planet in lepši jutri stopiti skupaj, zato rada sodelujem tudi z drugimi blogerkami/vlogerkami – nekaj sem jih že predstavila na svojem blogu, pa še katero bi, če bi se našla 😊

Kakšna so tvoja spoznanja o eko problemih in kaj svetuješ vsakemu posamezniku? Kateri so tisti ukrepi, ki bi jih lahko sprejel vsak od nas? 
Klasika: v trgovino pojdi s svojo vrečko, ne kupuj pijače v plastenkah, ne kupuj kave na poti … Ampak noben ta korak ni lahek in se ne obdrži, če tega ne počneš s srcem. Vedeti moramo, zakaj počnemo, kar počnemo. Ravno danes sem videla posnetek morskega dna, na katerem je nakopičena plastika, velikokrat vidim tudi fotografije živali, ki jim je plastika uničila oz. skrajšala življenje. In vse to me zaboli v dno duše. Občutek imam, da kmalu ne bomo mogli več uživati v nobenem kotičku našega planeta, brez da bi nam razgled kvaril vsaj en kos odpadne plastike. Če se zavedamo, zakaj počnemo, kar počnemo, se mi zdi, da noben izziv ni pretežak.

Kemikalije v naši kozmetiki in obisk eko kmetije 

V mestu živim odkar sem se rodila. Odišavljene kreme, pudri, maskare in geli za telo so del mojega vsakdana. No, bili so še nedavno nazaj. 

Moj otrok je glavni “krivec”, da sem začela delati na sebi, raziskovati priučene in privzgojene vzorce ter iskati svoje bistvo. Vse predolgo sem srečo in čarobnost iskala zunaj sebe. Bila sem kot slepa kura, ki ima pravilen odgovor pred nosom, a ga zaradi blišča in bede ne vidi. Na srečo mi je uspelo spregledati in dojeti, da je najlepše stvarjenje vesolja v najbolj preprostih stvareh, kot je drevo, cvetlica in čisto jezero. Toda najmogočnejši del te celote, ki ji pravimo narava, smo mi. Ljudje. Na tej poti raziskovanja sem se odločila podati v razloge za onesnaževanje našega doma, se v tej smeri izobraziti, sprejeti ukrepe, spremeniti način življenja in vse pridno beležiti ter deliti z vami – svojimi bralci. 

Tokrat sem pod drobnogled vzela kozmetično industrijo.

Ali veš, da povprečna ženska v enem dnevu nase nanese približno 515 kemikalij? Nahajajo se v kremi za obraz, čistilnem toniku, šamponu, milu, senčilu, maskari,… 

Vse te kemikalije so seveda navedene na nalepkah s sestavinami, a jih ne poznamo. Ne vemo kaj točno sploh so, od kod in na kakšen način jih pridobivajo in najpomembneje, kaj to pomeni za naše telo!

Večina ljudi, ki se počasi odloči delati korake proti naravnejšemu in bolj zdravem načinu življenja, prične pri hrani. Nasednji korak je zagotovo kozmetika, ki jo uporablja, saj se je kar 60% absorbira v našo kožo. 


Poiskala sem najpogostejše kemikalije, ki so del vsakdanje kozmetike in jih na kratko predstavila. 

PARABENI (*parabens, obstajajo različni, prepoznamo jih po končnici paraben)

    – skrivajo se v deodorantih, ličilih, vlažilnih kremah. Povezani so z nastankom raka na dojkah, hormonskim neravnovesjem in moško neplodnostjo. V kozmetičnih izdelkih služijo kot konzervansi.

PEG (*polietilenski glikoli)

    – najdemo jih v otroški kozmetiki, kremah za sončenje in izdelkih za osebno nego. Onesnaženi so z oksidom etilena in so karcinogeni ter strupeni na genskem in sistemskem nivoju.

DEA, MEA in TEA

    – dražijo oči in kožo ter povzročajo dermatitis. Enostavno se absorbirajo v kožo in nalagajo v notranjih organih. Najdemo jih v šamponih, milih, kremah za sončenje,…

PHTHALATES (*ftalati, pod njih spadajo tudi DBP, DEP in DIBUTIL)

    – povzročajo razvojne nepravilnosti in težave s plodnostjo. So v lakih za nohte in lase

SINTETIČNE DIŠAVE (*fragrance, parfume)

    – nalagajo se v maščobnem tkivu, velik problem pa predstavljajo za doječe matere, ker se nalagajo v mleku. Povzročajo hiperaktivnost, poškodbe kosti, alergije, zmanjšujejo odpornost, dražijo pljuča, sluznico in kožo. Problem sintetičnih dišav je v tem, da jih proizvajalcu ni potrebno označiti med sestavinami, saj spadajo pod poslovno skrivnost.

TRIKLOSAN (*triclosan)

    – najdemo ga v antibakterijskih milih in nekaterih zobnih pastah. Draži oči in kožo, je hormonski motilec in je okolju škodljiva kemikalija. 

SLS in SLES 

    – draži oči, kožo in dihala, povzroča depresijo in prebavne motnje

MINERALNA OLJA (*parafin, petrolatum)

    – zapirajo pore, dražiji kožo, pospešujejo nastanek aken in staranje, so karcinogene.

Izogibajte se še: aluminiju, benzoyl peroxide, DMDM, TD&C, Dioxin,..

Kaj hudiča pa sploh lahko kupim in uporabljam?!

Internet je orodje, ki ti lahko koristi ali škodi. Povsem od tebe je odvisno, kako ga boš uporabil. Jaz sem se z njegovo pomočjo odločila poiskati nekoga, ki mu eko izdelki niso samo modna muha, ampak strast in način življenja. 

Povezala sem se z gospo Patricijo iz eko kmetije Hiška zelišč, ki hkrati ustvarja tudi kozmetično linijo SUNNO. Bila je točno takšna, kot sem si jo predstavljala. Kdo si ne bi želel učenja in spoznavanja na vrtu polnem zelišč, kozarcu vode in z mucko v naročju? Patricija mi je pokazala svoje izdelke, delavnico, kjer le ti nastajajo in majhen čebelnjak, ki je namenjen čebelicam, ki tako pridno brenčijo in oprašujejo prej omenjen vrtek. Patricija jim medu ne jemlje, ampak pusti, da ga hranijo zase. Vse okrog mene je dišalo in znašla sem se med posušenimi cvetovi, listki, olji, ročno izdelanimi mili, čaji, tinkturami,… Vse v povezavi z izdelki, nakupom, kje si jih lahko ogledate in vse ostale podatke najdete  tukaj (klik). Vsa kozmetika je brez emulgatorjev in konzervansov. Seveda me je zanimalo, kakšna je sploh razlika med naravnim in eko? Ker naravno ni vedno eko. 

Torej, eko certifikat zagotavlja, da ni dodanih umetnih sredstev, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih ter sintetičnih dodatkov in kar je najpomembneje, sestavine niso škropljene s pesticidi. 

Naj dodam še, da sta besedi BIO in EKO sopomenki in glede na pomen med njima ni razlike. V fotogaleriji spodaj najdete oznake s katerimi označujemo kozmetiko. V tokratni objavi sem se koncentrirala na ekološko, pričakujete pa lahko še prispevek o veganskih in “cruelty free” izdelkih.

Naslednjič, ko se boste odpravili v nakup za novim gelom za telo ali katero drugo kozmetiko, zavijte v del trgovine, ki je namenjen vam in okolju prijaznim izdelkom. Razglejte se in poskusite kaj novega. Če pa vam je ljubši oseben stik s proizvajalcem, pa pobrskajte po socialnem omrežju in prepričana sem, da boste našli nekaj, kar vas bo navdušilo.

Še vedno pa lahko kozmetiko za domačo uporabo izdelaš sam. Na moji strani redno objavljam naredi sam recepte. Najdeš jih tukaj.

Fotogalerija

Oznake na kozmetičnih izdelkih
Bio, eko, naravno, vegan in cruelty free


Ocena izdelka + video vsebine – Masmi menstrualna skodelica 

Začnimo z osnovami.

Kaj sploh je menstrualna skodelica?

V zadnjem času postajajo vse bolj popularne. Kupite jih lahko v eko trgovina, lekarnah, drogerijah (Muller) in na spletu (LaliCup, YUUKI, Ekolife, Brezskrbna.si, Herbas,…).

Skodelica menstrualne krvi ne vpije, ampak ujame, kar prežene strah pred toksičnim šok sindromom, ki je možen pri tamponih (TSS – je hitra zastrupitev krvi, zato je tampon nujno potrebno menjati po 6. urah).

Sama sem se odločila za Masmi skodelico, ki je brez silikona, lateksa, BPA ftalatov, je razgradljiva in hipoalergena. Izbrala sem velikost L (za ženske po 25. letu, ki so že vaginalno rodile). Na voljo sta še velikosti S in M.

Kako skodelica sploh deluje?

Skodelico zložiš (glej video pod odstavkom) in vstaviš v nožnico. Naravno se bo odprla, če se ni, jo zaobjemi s prsti in zavrti za 360 stopinj. Skodelica se prileže na stene nožnice, kar občutno lajša krče!

… ja prav si prebrala!

Načinov za zlaganje je še veliko. Prikazani so najpogostejši.

Kako dolgo lahko imam vstavljeno skodelico?

Seveda je veliko odvisno od vsake ženske in njenega toka menstruacije, sploh na začektu verjamem, da boš večkrat preverjala, če je vse ok, a skodelico lahko imaš vstavljeno 12ur. Sama jo zamenjam zjutraj in zvečer.

Uporaba

Skodelico pred prvo uporabo in ko zaključiš s ciklom, prevri v vodi.

Ko je polna, sedi na školjko, jo odstrani in vsebino zlij v školjko ter jo umij pod vodo. Pred odstranitvijo in vstavitvijo poskrbi za higieno rok!

Pravilna odstranitev skodelice

Kaj pa puščanje?

Morem priznati, da sem bila sama kar pogumna in sem skodelico prvič preizkusila na morju. S puščanjem se nisem srečala.

Kar se lahko zgodi je to, da med menjavo, mehur ni prazen in ko ponovno vstaviš skodelico, nekaj kapljic krvi steče na hlačke.

Kako izberem pravo velikost skodelice?

Sama sem omenjeno skodelico izbrala ravno zaradi jasnosti pri velikostih.

Kot zanimivost naj omenim, da zaradi pogostih vnetij in bolečine ob vstavljanju, tamponov nisem uporabljala. Pri skodelici s tem nisem imela težav niti pri prvi uporabi.

Prednosti skodelice

  • Zame največja prednost je gotovo brezskrbnost, ker s seboj nikoli ne potrebujem vložkov ali tamponov in posledično ni možno, da se znajdem v zagati
  • Ni strahu, da karkoli premoči
  • Skodelica ne vpija sokov nožnice in s tem hkrati ne uničuje pH ravnovesja
  • Skodelice so boljše za okolje, saj eno lahko uporabljaš nekaj let! Srečnejše okolje in tvoja denarnica
  • Problem pri vložkih in tamponih je predvsem njihova sestava. Bombaž je namreč poln pesticidov, ki so neposredno povezani z rakavimi obolenji. Aromatizirani tamponi, pa so hkrati še polni parfumov. Hvala za rože, a tega si zagotovo ne želim v svoji “Muffi”.
  • Kri v menstrualni posodici ne smrdi
  • Kri steče v skodelico in se več ne zadržuje v nožnici ali na koži

Če potegnem črto

____________________________________

Manj skrbi, manj krčev, okolju in zdravju prijaznejša in adijo vložkom/tamponom! Mene je kupila.

Ocena Masmi skodelice – 5*

Cena skodelice – 25,50€