Tag Archives: Blog

Kaj sploh pomeni “poskrbeti zase”?

Skrb zase je prepoznavanje potreb našega telesa. Lahko so fizične, duševne, čustvene ali duhovne. Ker smo si različni, so različne tudi naše potrebe in tako vsakemu posamezniku skrb zase predstavlja nekaj drugega.

Vsi gremo skozi neka obdobja, ki si niso enaka in včasih je uspeh že, če se uspemo vstati iz postelje. Ne obstaja pravi način, kako skrbeti zase, obstaja pa tvoj način. Torej najbolj pomembno je, da sploh znaš prisluhniti svojemu telesu in mu dovoliti, da te vodi v pravo smer.

Kot sem že omenila, obstajajo 4 področja, ki zahtevajo dejanja skrbi zase, da ostaneš v ravnovesju in sploh normalno deluješ. Čeprav so ta področja ločena, so hkrati tudi zelo prepletena in povezana. Če vztrajno ignoriraš eno, bo kmalu začelo vplivati na drugo. Zato je zelo pomembno, da skeniraš vse aspekte samega sebe.

Spodaj sem poskusila opisati vsako področje, njegove značilnosti ter namige, kako jih negovati:

Fizično stanje

To je področje pri katerem najprej ugotoviš, če je kaj narobe. Je tudi področje, na katerega družba polaga največ pozornosti. Slabost, bolečina, zatekanje, izčrpanost in na splošno počutje, ko po domače povedano, rečemo, da smo ko drek.

Najpogosteje je kriva prehrana. Preveri ali zaužiješ dovolj vitaminov in mineralov ter ali piješ dovolj vode. Vzemi si čas za gibanje na svežem zraku – že en mini sprehodek je dovolj.

Potrebno je prilagoditi tudi spanec in ga telesu zagotoviti dovolj. Privošči si počitek ter toplo kopel ali tuširanje, saj bo ugodno vplivalo na tvoje mišice.

Tvoje telo je sveto in ko ga boš začel tako tudi obravnavati, bo postalo mogočno. Vem, da je fizično področje zelo težko negovati, če si starš. A v gibanje na zraku otroka vključiš z lahkoto. Tudi topel tuš, ko malčki zaspijo ni prevelik problem. Spal pa boš,… enkrat. Sem sama na istem, zato vem o čem pišem.

Ni potrebno, da vse spremembe uvedeš naenkrat, sploh če nisi vajen sebe postaviti na prvo mesto, a že majhni koraki prinašajo ugodne spremembe.

Duševno področje

Žalostno, a duševno zdravje je vse prevečkrat v senci fizičnega in ne obravnava se ga dovolj resno. Vsa 3 ostala področja, lahko propadejo, če ne poskrbimo zanj. Torej da povem dovolj jasno:

FIZIČNO ZDRAVJE = DUŠEVNO ZDRAVJE

Zakaj?

Ker sta res močno povezana. Kar je poitivno, saj eno krepi drugo. Pomembno je, da razumemo, da imamo prav vsi svoje demone, ko pride do duševnega stanja. V obzir je treba vzeti okolje, kjer živimo, okolje iz katerega prihajamo, naše pretekle izkušnje in seveda tudi fizično zdravje.

To področje ima torej različne pristope, kar se tiče negovanja in kot omenjeno – pri vseh je drugače. Nekaj primerov, kako poskrbet za duševno zdravje:

  • Če je hudo, poišči terapevta, oziroma govori z nekom, ki mu res zaupaš. Če nimaš nikogar, lahko pišeš tudi meni. 100% sem odprta za vsa vaša sporočila.
  • Meditacija
  • Strpnost in sočutje do samega sebe
  • Dovoli si imeti slabe dni

Čustveno stanje

Mislim, da sta duševno in čustveno stanje najbolj prepletena, toda vseeno operirata eden izven drugega.

Čustveno področje so v veliki meri naše pretekle izkušnje in interakcije z ljudmi. Naša čustva so velikokrat v kaosu, kadar se nismo soočili z nekim preteklim dogodkom in z njim zaključili.

Ko tvoja čustva brezglavo nihajo, je najbolj pomembno, da poslušaš. Morda se ti zdi, da so čustva ena kruta pras*ca, a v resnici ti želijo povedati nekaj pomembnega. Vklapljajo alarm ki te usmerja na delček, ki nujno potrebuje pozornost.

Podobno, kot ko se vdariš in telo pošilja boleče signale možganom in jim pravi, da je del tebe ranjen. Isto je s čustvi. Govorijo ti, da obstaja problem s katerim se še nisi soočil.

Torej dovoli si ozdraveti od tega, kar ti povzroča travmo, bolečino in stres. Poskusi s pisanjem dnevnika, kjer boš lahko izrazil svoja čustva in jih dal iz sebe. Dovoli si jokati, poišči prostor, kjer se počutiš varno, bodi nežen s samim seboj, predvsem pa so vzemi čas za počitek.

Duhovno področje

Kar se mene tiče, je to področje najtežje doseči. Toda pozdravi lahko vsa ostala, predvsem pa tvoj odnos s samim seboj. Odkritje mojega duhovnega dela, je res spremenilo igro. Je razlog, da skrb zase postavljam na prvo mesto in da sploh pišem to objavo. Dovolilo mi je, da sem začela zdraviti svojo preteklo travmo s fizično zlorabo, dovolilo mi je, da sem začela delati na svoji tesnobi ter da sem svoje telo zares sprejela in začutila kot sveto. Ne rečem, da bodo vsi tvoji problemi izginili, ko se boš podal na duhovno odkrivanje samega sebe, a menim, da ko skrb zase začneš doživljati kot svojo religijo, boš jo prej dojel kot prioriteto.

Torej,… začuti naravo, svojo povezanost z njo in s vsem kar te obdaja, prizemljuj se, uživaj v tišini, meditiraj,…

Naj bo skrb zase na vsakodnevnem razporedu, ne samo, ko si v kaosu in na nek način boš le tega tako tudi preprečil.

Si 100% vreden, da svoj čas investiraš vase.

Predalčki, ego in bose noge

Mirno življenje.

Že dolgo več ne verjamem, da je to vpliv zunanjih okoliščin.

Mir je stanje duha, uma in telesa.

Zagovarjamo se, da nas je ujel sistem. Služba. Družbena ureditev. Finance. Oblast.

Preveč smo omejeni. A ne z betonom. Plastiko. Procesirano hrano. Avtomobili. Bliščom.

Omejeni smo s svojimi prepričanji in predalčki, ki smo jih ustvarili v svoji glavi.

Če hodi bos – je čuden.

Če ima tattooje – je upornica.

Če ima pink lase – išče pozornost.

Če ima dosti denarja – je uspešen.

Če ima nov avto – je srečen.

Če meditira – je duhoven.

Toda… kaj pravzaprav je uspešnost? Kaj je uporništvo? Kaj je duhovnost? Kaj je sreča?

Vse ne potrebuje naziva. Etikete. Hashtag-a.

Daj, sedi s človekom za mizo. Naroči čaj. Pivo. Kavo. Viski.

Izklopi ego. Izklopi um. Zakleni predal z etiketami. Prisluhni. Začuti vibracijo. Ujemi energijo. Opazuj iskrico v očeh. Osvobodi.

Vseeno mi je “kdo” si. Zame samo popotnik v iskanju svojega smisla. Popotnik, ko me lahko kaj nauči. Mi odpre obzorje.

Nočem več duhovnih učiteljev. Nočem več gibanj, kjer je samo ena pot pravilna pot.

Hočem več ljudi s strastjo. Iskrenih in povsem “navadnih” smrtnikov, ki si drznejo slediti tistemu, kar jim daje iskrico. Tistim, ki upajo spregovoriti. Hočem bosonoge hribolazce. Hippie plesalce. Fine dame. Razgledane poslovneže. Ambiciozne mame. “Tabolše” kuharje.

Hočem ljudi, ki verjamejo vase. Podpirajo druge. Hočem tiste, ki me pogledajo v oči in z menoj delijo vse kar je v njih. Popolnoma brez sramu.

Ko se boš dokopal do svoje sredine in svojega bistva, bo odpadel ves balast. Vse umetno. Vse plastično. Vse procesirano. Ostal boš samo ti.

Jeb*š lepotne ideale!

“Močna si. Zmoreš.”

To so besede, ki jih ponavljam svojim prijateljicam. “Imej se rada. Vzljubi vsako brazgotino, strijo in mozoljček. Vse te nepopolnosti so tvoja zgodba. To si ti.”

Toda prvič v življenju te besede namenjam tudi sebi. Odjebi photoshop in instagram filtre. Sprejemanje sebe je v času lepotnih idealov, ki jih postavljajo zvezdnice, prava revolucija.

Vsaka strija ima svojo zgodbo. Vsaka je nastala, ko je v meni rastlo novo življenje. Spominja me na čas, ko je moj trebušček rastel z dneva v dan. Na čas, ko sem čutila prve gibe svojega sina. So opomnik, da je moje telo močno in sposobno.

In zato ga obožujem. Prvič v življenju. Daje mi še več prostora za ustvarjanje. Še raje pripravim domače maslo za telo in ga nežno negujem. Še raje ga hidriram z izvirsko vodo, velikimi količinami sveže zelenjave in sadja. Še raje se odpravim v hribe, krepim mišice in dosegam svoje cilje. Še raje ga okrasim s tetovažo in poleti oblečem lahkotno obleko. Še večkrat si privoščim kopel, sprostitveno glasbo in še večkrat mu namenim počitek in meditacijo.

Nikoli nisi “preveč” ali “premalo”.

Ljubezen do sebe je radikalna.

10 opomnikov na poti minimalizma

  1. Počisti prostore v svojem stanovanju in se znebi vsega odvečnega kiča, da bo tvoje domače okolje čim manj stresno.
  2. Večkrat naredi digital detox. Ko potrebuješ mir, se brez slabe vesti odklopi od socialnih omrežij, televizije in ostalih elektronskih naprav. 
  3. Reci “Ne” – stvarem, ki jih ne delaš s srcem in stvarem, ki te ne vodijo do želenega cilja. Tisti čas raje nameni ustvarjanju tistega, kar ti bo v življenje prineslo radost.
  4. Bodi minimalističen pri dekorju doma. Zame še vedno velja – manj je več!
  5. Delaj to kar ljubiš in ljubi to kar delaš.
  6. Navadi se kupovati z določenim limitom. Tako boš lažje prerazporedil svoj dohodek in dosegel želeno finančno stanje.
  7. Poudarek daj kvaliteti in ne kvantiteti. 
  8. Investiraj v izkušnje, ne v materialne stvari.
  9. Večkrat si vzemi čas za učenje in spoznavanje sebe, oziroma svojih želja. Tako boš lažje ugotovil, kaj zares hočeš uresničiti in kakšni so tvoji dolgoročni cilji. Skušaj poiskati ravnovesje med grajenjem svoje prihodnosti in brezglavim pehanjem. Normalno je, da se med potjo kdaj izgubiš, toda to so le potrebne izkušnje. Ko imaš v glavi jasno sliko, se prepusti procesu in ohrani fokus.
  10. Razmisli o svojih navezanostih na materialne stvari. Zakaj si jih razvil, kaj ti pomenijo, kaj v njih pravzaprav iščeš. Ni potrebno, da zavržeš vse spomine. Samo osredotoči se na tiste, ki ti dajejo zagon in možnost razvoja

Ličila, kreganje in rock’n’roll

Priznam. Danes sem po zelo dolgem času imela nekaj časa, da preletim objave objave svojih kolegic in kolegov – blogerjev.

Na instagramu, ki mi je zadnje čase veliko bolj pri srcu, kot Facebook, sem naletela na dve razlicni fotki. Pod obema, pa je tekla debata okrog ličil. V bistvu me je Sindijina (Sindiana Jones) objava, vzpodbudila k temu, da sedaj pišem ta zapis.

Ljudje smo čudna bitja. Znašli smo se v neki situaciji, kjer vse kar ne sovpada z našim prepričanjem tiščimo dol, obrekujemo, pojasnjujemo zakaj to ni ok, kako bi moralo biti, kako je to butasto in še in še. 

Well guess what? Nobody cares!

 Čudim se ljudem, ki se znajdejo pod objavami na socialnih omrežjih, pišejo svoja nestrinjanja in se znova in znova vračajo na stran, ki očitno ne gre z roko v roki z njihovimi interesi. Res hvala, da si nas vse razsvetlil/a. Brez tebe bi še vedno tavali v temi. 

Seveda imam rada kritike. Toda tiste, ki so konstruktivne, ki so argumentirane in tiste (pazi, tu je velik poudarek) – ki se tičejo tematike objave. Opažam namreč, da ko človeku odgovoriš s podprtim, natančnim in z dejstvom polnim odgovorom, zgubijo svojo nit, se zmedejo in spustijo se na oseben nivo žaljenja. Oprosti “Suzana”, žal mi je, ker se tebi vege recepti ne zdijo dobri. Idi v Spar, pa si kupi zrezek.

Zadnje čase se odpira ena bojna fronta med zagovornicami naravnega ličenja in med make up artistkami, ki skozi socialna omrežja oglašujejo svoje delo, svoj način izražanja in svoj lifestyle. 

Drži. Moja stran je polna vege, naravnih in zelenih objav, toda to ne pomeni, da mi kdaj ne paše nanesti več rdečila in se po Gosposki sprehodit kot po rdeči preprogi, čeprav bom jutri šla na Pohorje namazana s kokosovim oljem, s košaro pod roko in čopom sredi glave. 

Ljudje smo si različni in to tolikokrat radi povemo, a v naslednji minuti s prstom kažemo na vse, ki ne spadajo v naše okvirje. 

Ja. Sem ljubiteljica gozda, tetovaž, meditacije in rocka. In “dol mi visi”, če ti nisi. Ker človeka ne vzljubim zaradi stila ličenja, barve na laseh ali glasbe, ki si jo vrti, ko kuha nedeljsko kosilo.

Človeka vzljubim zaradi tistega, kar nosi v sebi. Vzljubim ga zaradi iskrice in strasti, ki jo ima, ko govori o temi, ki ga veseli. Vzljubim ga, ker me privlači njegova energija in hej –

if we vibe, we vibe!

Pa če se namažeš, kot Kim K., si pripoješ Bruno Marsovo jokalico ali mi že desetič pošlješ selfie s fitnesa.

Dana nam je svoboda izbire – izkoristite jo. Če nečesa ne marate, se obrnite in pojdite vstran, “scrollajte” naprej ali ugasnite radio. Obdajte se s tistim kar vas veseli, nasmeji, predvsem pa s tistim ob čemer boste postali boljši človek. Svojo energijo usmerjajte v tisto, kar vas veseli. Ne zapravljajte je na stvareh, ljudeh, straneh in profilih, ki jih ne začutite.

Zdrav um – zdravo telo, ideje za izlet in fotogalerija

Po dolgem času sem spet začela sodelovati s svojim telesom. Bila sem zelo aktiven otrok in z očetom sem po dolgem in počez prehodila domača in tuja gorovja.
Kasneje sem zdravo gibanje čisto zanemarila in se posvetila kaosu v svoji glavi. Po porodu otroka sem nekako spet začela vzpostavljati harmonijo med umom in telesom ter spoznala, kako pomembno je sprejeti in vzljubiti svoje telo. Dojela sem, da se spoštovanje in medsebojno delovanje lahko vzpostavi samo s skrbjo zanj. Zame to predstavlja ekološka prehrana, sveža voda, gibanje na svežem zraku in počitek, ki je pomemben del kroga. 
Od lanskega konca leta sem skoraj vsak dan v hribih in ker imam otroka, to za seboj potegne zgodnje vstajanje, da se vrnem še preden se s partnerjem zbudita ali pa gibanje po temi, ko že zaspita. Meni to ni napor ali odrekanje, ampak polnjenje baterije. Energije imam mnogo več – tako psihične kot fizične. 

Ne strmim k neki določeni kilaži ali obliki telesa, želim si samo vitalnosti, telesne moči, gibčnosti in tega, da z umom delujeta skupaj, premagujeta ovire, skačeta in sta zdrava. 
Sprva sem imela težave s kondicijo, toda ljubezen do narave in občutki, ki so v meni vsakič, ko se vrnem domov, me ženejo naprej. Vse boste razumeli, ko si ogledate galerijo slik. V njih sem zajela posnetke zadnjih sedem dni. Za nekatere se moram zahvaliti partnerju, Mateju in Tanit. Morda najdete kakšno idejo za izlet. Če boste imeli dodatna vprašanja, pa kar pogumno. Na voljo sem vam v inboxu, na elektronski pošti,… 

Priznati moram, da me je moja navdušenost tokrat malo zanesla in posledice občuti moj imunski sistem. “Na srečo” se to pozna samo na mojih vnetih ustnicah in zaspanosti. Kljub temu, da si pridno pripravljam obroke polne zelenjave, sadja in oreščkov, mi je dodatna pomoč prišla še kako prav. Ekolife mi je že nekaj časa nazaj poslal liposomski Vitamin C. 

To pomeni, da ima večjo biorazpoložljivost in se prenese naravnost v krvni obtok in celice. Več o njem si lahko preberete tukaj. Všeč mi je, ker je primeren za vegane, prav tako pa je brez glutena, sladkorja in gensko spremenjenih snovi. Seveda pa jaz ne bi bila jaz, če ne bi že načrtovala novih dogodivščin.

Obljubila sem vam še moj teden v slikah. 

Uživajte ob ogledu!

Slap Skalca, Pohorje
Slap Skalca, Pohorje
Slap Skalca, Pohorje
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod

Od šoping odvisnice do minimalistke

Obkroženi smo z oglasi, ki promovirajo zbirko stvari, ki jih ne potrebujemo. Vse te stvari predstavljajo težo in le ta nas po večini, vlečejo navzdol.

Vedno sem si želela biti minimalist. Slišalo se je tako enostavno… Kmalu sem ugotovila, da je v svetu, ki je tako materialistično naravnan, živeti preprosto, disciplina, ki je grajena kot navada – z vajo, vztrajnostjo in časom.


Nisem “zbiralka” stvari. Rada živim v čistem in prostornem domu in na večino svojih stvari nisem čustveno navezana. Toda zgodi se, da se še kdaj ujamem v rutino, ko se pojavi tisti “urge”, po določenem izdelku. Ta čustvena napetost, ki se rodi ob nakupu nečesa “lepega” in novega, žal ne traja. Tako se pojavi prava zasvojenost z nakupovanjem, ki jo lahko potešiš le tako, da ponovno nekaj kupiš. 

Ko sem še živela pri starših in nisem imela finančnih obveznosti, sem skoraj vsak dan nekaj kupila. O nakupovanju ima vsak svoja prepričanja. Zdi se, da v dobi kreditnih kartic in posojil, življenje v mejah lastnih zmožnosti postaja staromodno. Za to, da imaš nekaj novega, ti več ni niti potrebno zapustiti stanovanja. Samo nekaj klikov in naslednji dan je naročeno tukaj.

Sprememba

Po porodu sina so se moje prioritete povsem spremenile. 

Začela so se pojavljati vprašanja. Vedno več sem dajala na hvaležnost, stvari in ljudi, ki si jih dejansko želim in materialnemu je vrednost strmo padala. 

Ugotovila sem, da manj poudarka kot ga dajem na stvari, ki jih je možno kupiti, več prostora in časa imam za tisto, kar me resnično osrečuje (družina, osebna rast, narava, raziskovanje etičnega življenja,…). Postala sem bolj intuitivna in več mi je začel pomeniti kvalitetno preživet čas z ljubljenimi in tudi s samo seboj. Televizije tako skoraj ne gledam več, veliko stvari sem podarila ali čisto zavrgla. Ugotovila sem, da mi le te povzročajo preveč stresa in zavzemajo preveč prostora. Tako fizičnega, kot mentalnega. Oblačila so dobila povsem nov smisel, saj sem izgubila potrebo po novem in modnem. Ne čutim želje po tem, da bi sledila trendom in se vklopila v oglaševalsko kulturo, saj me to ne vodi do lastnih ciljev. Počistila sem tudi elektronski predal in se odjavila od večine naročnin in reklamnega materiala.

Smisel minimalizma ni v tem, da imaš manj stvari. Pomeni imeti več prostora in časa za stvari, ki so dejansko pomembne. Nekako ti da več svobode in s tebe pade veliko bremen in navezanosti za katere si mislil, da so nujna. Meni osebno daje tudi večji maneverski prostor pri iskanju sebe in svojega smisla. Odpadel je kalup družbe v katero bi morala spadati in mi omogočil, da se ločim od pričakovanj drugih. Največja prednost je vsekakor ta, da ostane več denarja za nabiranje lastnih izkušenj, izletov in raziskovanj. Le tega bi v starem načinu življenja porabila nekje na poti in na cilju niti ne bi vedela kje.

Nisem še na želeni točki, a sem vedno bližje. Stari vzorci počasi odpadajo in dokazovanje drugim s tem kaj imam, kaj sem kupila, kako frizuro nosim in kje sem jedla, počasi kopnijo. 

Naslednji projekt je vsekakor spalnica brez tehnologije, oziroma razstrupljanje od elektronike nasploh.