Tag Archives: energija

Kdo si?

Dolgo sem razmišljala o tem, zakaj ljudje nismo srečni.

Trdno verjamem, da si življenje in nastale situacije kreiramo sami, a roko na srce – biti v stiku s samim seboj je vse prej kot lahko, kaj šele slediti temu, kar verjameš. V bistvu, je že težko sploh priti do točke, ko prepoznaš katere želje izvirajo iz tebe in katere so nastale iz nekega zunanjega okolja, oziroma vpliva nate.

Včasih v nekaj res vlagaš vso svojo energijo in porabiš ure, dneve in mesece, da to dosežeš, ko pa pride do realizacije, pa te naenkrat popade neka malodušnost in praznina ostane.

Ali pa končno privarčuješ dovolj denarja za ogled neke tekme ali novega telefona, pa je tisto navdušenje le trenutno.

Kolikokrat ti je bila neka oseba všeč, pa nisi upal pristopiti do nje? Zbiral si pogum, delal načrte in scenarije v glavi, ko pa si jo spoznal, pa ugotovil, da v bistvu sploh ni nič posebnega ali pa da je čisto normalna in preprosta in so bile tvoje skrbi odveč?

Odvrgla bom bombo resnice:

Vse kar je izven tebe, ti ne more prinesti resničnega zadovoljstva in notranjega miru.

Problem modernega človeka je konstantno iskanje sreče izven sebe.

Karte za finale lige prvakov, torbice, telefoni, avtomobili,… kdo si, ko odpadejo?

Pomena materialnih stvari se zaveš šele, ko najdeš svoj mir v sebi. Ko si sam sebi dovolj in ko lahko uživaš brez zunanjega direndaja. Takrat ti prinesejo neko dodatno vrednost, ker jih dejansko izkusiš, ker ti dvignejo energijo, dajo navdih ali te motivirajo.

Razmisli ali hodiš na nogomet, ker ti je všeč, kako ima vsak posameznik svoj stil igre, a skupaj tvorijo ekipo? Morda ker si sam športnik, pa ti neka vaja ne gre od nog in si prišel po navdih? Hodiš na koncerte, ker se te je dotaknilo besedilo, ker ti ob notah noge kar same plešejo,… ali pa vse počneš, da lahko slikaš karto in jo daš na socialna omrežja / ker gredo tja vsi tvoji prijatelji / ker si želiš biti sprejet?

Velika razlika je, kaj ti neka stvar doprinese, če izvira iz tvojega bistva ali pa iz tega, kar je umetno ustvarila družba.

Ustavi se in si vzemi dan zase. Pojdi sedet v senco pod drevo, na klopco s sladoledom ali v planine. Ugasni telefon in poglej svet okrog sebe. Razmisli o stvareh, ki te navdihujejo in poišči razloge, zakaj je temu tako.

Kaj so tvoje vrednote, ideje in strast?

Včasih ni lahko slediti notranjemu glasu, ker je potihnil pod goro balasta, ki smo ga nase povlekli skozi leta želja, da bi ustrezali. Da bi “pasali” v družbo, na družinska srečanja, med sodelavce,… da bi “pasali” v večino. A hitro prideš do točke, ko pozabiš kdo si in praznina v tebi se širi. Zapolniti jo želiš z novim parom Adidask, všečki na instagramu in novim tattoojem. Žal nas čez čas nič od tega več ne zadovolji in brezglavo se pehamo naprej in predvsem drugim dokazujemo, kako “fajn” smo in kaj vse imamo.

A zvečer, ko vse potihne in ko ostaneš sam, v sebi veš, da to ni zadovoljstvo in da ti nisi srečen.

Ne dovoli da pride tako daleč…

Če ti kdaj zmanjka idej, motivacije ali podpore, se nam lahko pridružiš v FB skupinici – hippie limonca – skupnost.

Je v fazi prenove, a prav vsi ste dobrodošli, da začnete nove teme in nam vsem širite obzorja.

Predalčki, ego in bose noge

Mirno življenje.

Že dolgo več ne verjamem, da je to vpliv zunanjih okoliščin.

Mir je stanje duha, uma in telesa.

Zagovarjamo se, da nas je ujel sistem. Služba. Družbena ureditev. Finance. Oblast.

Preveč smo omejeni. A ne z betonom. Plastiko. Procesirano hrano. Avtomobili. Bliščom.

Omejeni smo s svojimi prepričanji in predalčki, ki smo jih ustvarili v svoji glavi.

Če hodi bos – je čuden.

Če ima tattooje – je upornica.

Če ima pink lase – išče pozornost.

Če ima dosti denarja – je uspešen.

Če ima nov avto – je srečen.

Če meditira – je duhoven.

Toda… kaj pravzaprav je uspešnost? Kaj je uporništvo? Kaj je duhovnost? Kaj je sreča?

Vse ne potrebuje naziva. Etikete. Hashtag-a.

Daj, sedi s človekom za mizo. Naroči čaj. Pivo. Kavo. Viski.

Izklopi ego. Izklopi um. Zakleni predal z etiketami. Prisluhni. Začuti vibracijo. Ujemi energijo. Opazuj iskrico v očeh. Osvobodi.

Vseeno mi je “kdo” si. Zame samo popotnik v iskanju svojega smisla. Popotnik, ko me lahko kaj nauči. Mi odpre obzorje.

Nočem več duhovnih učiteljev. Nočem več gibanj, kjer je samo ena pot pravilna pot.

Hočem več ljudi s strastjo. Iskrenih in povsem “navadnih” smrtnikov, ki si drznejo slediti tistemu, kar jim daje iskrico. Tistim, ki upajo spregovoriti. Hočem bosonoge hribolazce. Hippie plesalce. Fine dame. Razgledane poslovneže. Ambiciozne mame. “Tabolše” kuharje.

Hočem ljudi, ki verjamejo vase. Podpirajo druge. Hočem tiste, ki me pogledajo v oči in z menoj delijo vse kar je v njih. Popolnoma brez sramu.

Ko se boš dokopal do svoje sredine in svojega bistva, bo odpadel ves balast. Vse umetno. Vse plastično. Vse procesirano. Ostal boš samo ti.

Natja, zakaj ne ješ mesa?

Ker mi ne paše.

Okej. Vem, kakšni stereotipi krožijo o nas “travojedcih”. Da smo vsiljivi, bledi, slabega zdravja, fanatiki in da jemo travo. Slišim še izjave, da se “filamo” z nezdravo sojo (ki je gre 75% za prehrano goveda, ki ga jedo vsejedci) in da živalim odžiramo hrano (ne bom niti začela razlagati, kako skregano je to z logiko).

Ne bom se obešala na dejstvo, da mi take izjave ne narišejo nasmeška na obraz (pa imam dober smisel za humor), ampak prej tisti sarkastičen pogled, če je kuharsko znanje posameznikov res tako omejeno, da si meso začinijo s travo in da na njihovem jedilniku ni nič druga, kot mesni obroki.

In ne, to ne bo objava, ki bi ljudem želela spremeniti mnenje ali “nabiti” slabo vest. Je zgolj oseben zapis namenjen tistim, ki mi nenehno postavljajo vprašanje z naslova ter tistim, ki rabijo malo vzpodbude ali so zgolj radovedni in se s plant based načinom življenja šele spogledujejo.

Že kot otrok sem imela veliko sočutja do živali. Mislim, da je za to v veliki meri odgovoren moj dedek. Odraščala sem med psi, mačkami, pticami, kačami,… Sem bila eden izmed tistih otrok, ki je domov prinesel ranjenega vrabčka, pohojenega polžka s hišico in bila sem tisti otrok, ki je deževnike vedno umikal s pločnika, da kdo ne bi stopil nanj.

Moje zdravje je bilo v osnovni in srednji šoli šibko. Pritisk sem imela grozno nizek in nenehno sem izgubljala zavest. Moj trebuh je bil napihnjen, menstruacije pa tako močne, da so bili obiski ginekologinje na tedenskem sporedu. Mučile so me migrene, ki so bile tako neznosne, da sem bruhala od bolečine. Pri 17. letih sem imela rano na želodcu. Bila sem suhica in na svojo prehrano nisem niti pomislila. Srečna sem bila, ker sem lahko jedla, kar sem želela in se ne zredila. Dnevno sem jedla meso, mastno hrano in pila mleko.

Prvič sem imela pomisleke glede mesne prehrane, ko sem na faksu opravljala prakso. Naletela sem na članek o vegetarjanstvu in nekaj mi ni dalo miru.

Nekega popoldneva sem se vračala s sprehoda in našla poškodovano siničko. Vsa iz sebe sem klicala dedka, odpeljali smo jo k veterinarju in še nekaj dni nisem zatisnila očesa. In potem se mi je postavilo vprašanje:

“Zakaj ješ ene in rešuješ druge?”

Naslednji dan sem si po malico šla v Loving hut. Od takrat se nisem dotaknila mesa. Priznam. Imela sem trenutke slabosti. Sploh, ko sem izločala še mleko in jajca, a o tem kdaj drugič.

Svojega novega načina prehranjevanja sem se lotila povseeeem napačno. Velike količine sira, kruha in testenin. Prvič v življenju sem se zredila. Ko sem zanosila, pa še bolj…

Po rojstvu sina so se moje prioritete spremenile. Veliko več sem dala na svoje mentalno zdravje in dobro počutje. Želela sem si več energije, zdravja in vitalnosti. Začela sem meditirati, na silo piti vodo (jap, včasih v celem dnevu nisem spila niti kozarca tekočine), se gibati na svežem zraku. Zaželela sem si močnega telesa. Ne zato, ker bi strmela k nekim idealom, ampak zato, da bi ga vzljubila in zaživela z njim. Da bi skupaj premagovala ovire, dosegala cilje in se dobro počutila.

Hrepenela sem po sveži zelenjavi in sadju. Hrepenela sem po izvirski vodi, bosi hoji po gozdu in povezavi z naravo.

Moje prehranjevalne navade še vedno niso idealne. Mali čokoholik še kar noče iz mene. A počasi stopam proti svojim ciljem.

Če nimaš idej, kaj jesti, brez skrbi! Večkrat na teden bom s teboj delila svoje dnevne jedilnike in namige za boljše počutje telesa, uma in duha.

Za konec bi z vami delila še nekaj influenserjev, ki so mi še vedno v velik navdih:

Melita Ivana blog

Agnes Krown

Slovenian Vegan

Raw alignment (Youtube kanal)

Teal Swan (Youtube kanal)

Seznam pogosto dopolnjujem in redno vas bom “updejtala” s povezavami.

Do takrat pa bodite v cvetju 🌸

Jeb*š lepotne ideale!

“Močna si. Zmoreš.”

To so besede, ki jih ponavljam svojim prijateljicam. “Imej se rada. Vzljubi vsako brazgotino, strijo in mozoljček. Vse te nepopolnosti so tvoja zgodba. To si ti.”

Toda prvič v življenju te besede namenjam tudi sebi. Odjebi photoshop in instagram filtre. Sprejemanje sebe je v času lepotnih idealov, ki jih postavljajo zvezdnice, prava revolucija.

Vsaka strija ima svojo zgodbo. Vsaka je nastala, ko je v meni rastlo novo življenje. Spominja me na čas, ko je moj trebušček rastel z dneva v dan. Na čas, ko sem čutila prve gibe svojega sina. So opomnik, da je moje telo močno in sposobno.

In zato ga obožujem. Prvič v življenju. Daje mi še več prostora za ustvarjanje. Še raje pripravim domače maslo za telo in ga nežno negujem. Še raje ga hidriram z izvirsko vodo, velikimi količinami sveže zelenjave in sadja. Še raje se odpravim v hribe, krepim mišice in dosegam svoje cilje. Še raje ga okrasim s tetovažo in poleti oblečem lahkotno obleko. Še večkrat si privoščim kopel, sprostitveno glasbo in še večkrat mu namenim počitek in meditacijo.

Nikoli nisi “preveč” ali “premalo”.

Ljubezen do sebe je radikalna.

Energija ljubezni

Toreeeej, izgubil/a si nekoga, za katerega si mislil/a, da je ljubezen tvojega življenja.

Misliš, da bo tako bolelo zavedno, ampak obljubim, da ne bo. Ne rečem, da se boš nekega jutra prebudil/a in bo tako, kot da se nikoli ni nič zgodilo, ker ne bo.

Izguba bo trajna. Tukaj ni če-jev. 

Če izgubiš neverjetno osebo, bo tukaj vedno praznina, ki je ne more zapolniti nihče drug. 

Lahko najdeš druge ljudi. Lahko ustvariš druge spomine, toda le ti bodo nekje na drugem prostoru v tvojem srcu. Toda mesto, ki je pripadalo tej osebi, bo ostalo prazno. 

Ljudje smo unikatna in zakomplicirana bitja in ko se dva združita, je tudi njuna povezava, ki sta jo ustvarila, tako posebna in enkratna. Zato se ne trudi nadomestiti oseb iz svojega življenja. Ker ne moreš.

Opusti mišljenje, da več nikoli ne boš ljubil/a, kot si prej. Prenehaj primerjati razmerja enega z drugim. 

Ljudi ne ljubiš “bolj” ali “manj” – ampak samo na drugačen način. 

In to je okej. 

Spet boš našel/la ljubezen, ampak ne enake, saj ena ljubezen nikoli ni ista drugi in ko boš to zmožen/na sprejet ter se popolnoma odprl/la tej ideji, boš lahko odšel/la naprej.

Zdrav um – zdravo telo, ideje za izlet in fotogalerija

Po dolgem času sem spet začela sodelovati s svojim telesom. Bila sem zelo aktiven otrok in z očetom sem po dolgem in počez prehodila domača in tuja gorovja.
Kasneje sem zdravo gibanje čisto zanemarila in se posvetila kaosu v svoji glavi. Po porodu otroka sem nekako spet začela vzpostavljati harmonijo med umom in telesom ter spoznala, kako pomembno je sprejeti in vzljubiti svoje telo. Dojela sem, da se spoštovanje in medsebojno delovanje lahko vzpostavi samo s skrbjo zanj. Zame to predstavlja ekološka prehrana, sveža voda, gibanje na svežem zraku in počitek, ki je pomemben del kroga. 
Od lanskega konca leta sem skoraj vsak dan v hribih in ker imam otroka, to za seboj potegne zgodnje vstajanje, da se vrnem še preden se s partnerjem zbudita ali pa gibanje po temi, ko že zaspita. Meni to ni napor ali odrekanje, ampak polnjenje baterije. Energije imam mnogo več – tako psihične kot fizične. 

Ne strmim k neki določeni kilaži ali obliki telesa, želim si samo vitalnosti, telesne moči, gibčnosti in tega, da z umom delujeta skupaj, premagujeta ovire, skačeta in sta zdrava. 
Sprva sem imela težave s kondicijo, toda ljubezen do narave in občutki, ki so v meni vsakič, ko se vrnem domov, me ženejo naprej. Vse boste razumeli, ko si ogledate galerijo slik. V njih sem zajela posnetke zadnjih sedem dni. Za nekatere se moram zahvaliti partnerju, Mateju in Tanit. Morda najdete kakšno idejo za izlet. Če boste imeli dodatna vprašanja, pa kar pogumno. Na voljo sem vam v inboxu, na elektronski pošti,… 

Priznati moram, da me je moja navdušenost tokrat malo zanesla in posledice občuti moj imunski sistem. “Na srečo” se to pozna samo na mojih vnetih ustnicah in zaspanosti. Kljub temu, da si pridno pripravljam obroke polne zelenjave, sadja in oreščkov, mi je dodatna pomoč prišla še kako prav. Ekolife mi je že nekaj časa nazaj poslal liposomski Vitamin C. 

To pomeni, da ima večjo biorazpoložljivost in se prenese naravnost v krvni obtok in celice. Več o njem si lahko preberete tukaj. Všeč mi je, ker je primeren za vegane, prav tako pa je brez glutena, sladkorja in gensko spremenjenih snovi. Seveda pa jaz ne bi bila jaz, če ne bi že načrtovala novih dogodivščin.

Obljubila sem vam še moj teden v slikah. 

Uživajte ob ogledu!

Slap Skalca, Pohorje
Slap Skalca, Pohorje
Slap Skalca, Pohorje
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Krožna pot, Pesek – Lovrenška jezera – Rogla – Pesek
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod
Pohorje, sončni vzhod

Imeti rad sebe

  1. Spoznaj sebe in svoje občutke. Ne moreš imeti rad nekoga, ki ga ne poznaš.
  2. Sprejmi dejstvo, da imaš prednosti in slabosti. Imaš znanje in težave. Naredi SWOT analizo (strengths, weaknesses, opportunities, threats) in si zapomni – priložnosti in grožnje so zunanji dejavniki. Nad njimi nimaš kontrole, lahko pa uporabiš svoje sposobnosti in izboljšaš pomanjkljivosti, katere so notranji dejavnik in z njimi nadzoruješ zunanje dejavnike.
  3. To, da vseh svojih lastnosti ne maraš, je povsem normalno. Le te ti dajejo prostor za rast. Ne bodi len in izberi napredek.
  4. Oprosti si. Razumi, da je delanje napak pot k rasti. Če kot dojenček, ne bi 100x padel na rit, se nikoli ne bi naučil hoditi. Če po tem, ko enkrat nekaj “zlomiš”, to pustiš in se vsedeš v kot, tam ostaneš zavedno. Ne počni si tega in se uči od svoje mlajše različice. Vstani. Edini način, da to storiš je, če si oprostiš.
  5. Sprejmi, če se v tem trenutku ne maraš, kot bi se naj. Laganje samemu sebi ne vodi nikamor, še manj pa v napredek. Če lažeš nekomu, ki ga imaš rad, to ni pot k temu, da bi ga kdaj imel.
  6. Ne oziraj se na to, kar o tebi govorijo drugi. Veliko stvari, ki jih povedo, ima več za opraviti z njimi, kot s teboj. Odvisno je od njihovega počutja, motivov in “mindseta”. Oziranje na njihovo mnenje ne vodi k srečnemu koncu, še manj pa k TVOJI zgodbi.
  7. S seboj bodi potrpežljiv in prijazen. Nepopuščanje ni produktivno, je nepotrebno in neučinkovito. Ne vodi do pravilne rešitve. Včasih moraš popustiti in dopustiti vse možne razplete, da se pokaže pravilen.
  8. Opusti idejo, da si zlomljiv. Zavrni idejo, da te nekdo drug lahko zlomi. Lahko te ranijo in ti povzročijo bolečino, ne morejo pa te uničiti. Nisi s stekla. Daj svojemu telesu in srcu malo več zaupanja.
  9. Če ugotoviš, da je nekdo v nečem boljši kot ti, ne razmišljaj kako ga boš uničil ali “postavil v senco”. Pojdi korak nazaj in se nauči zasijati na svoj unikaten način. Ne nehaj se razvijati. Ne obstani na eni točki, tudi če je udobna. Le ta te omejuje in ti preprečuje raziskovanje nečesa novega.
  10. Uči se novih stvari. Vlagaj čas in energijo v stvari, ki te veselijo. Nisi se naučil igrati klavirja, čeprav si si to od nekdaj želel? Kdo pravi, da to ni mogoče sedaj? Meje si postavljamo sami. Nikoli ni prepozno.
  11. Poglej se v ogledalo. Lahko se občuduješ ali samo opazuješ. Glej se. Poglej globje in odkrij, kaj se skriva v notranjosti. Ne glej vstran in imej pogum, da uvidiš resnico.
  12. Preživljaj čas s seboj. Kupi si rože, če so ti všeč. Ne čakaj, da srečaš osebo s katero lahko počneš stvari, ki te zanimajo. Pojdi gledat zvezde. Pojdi se kopat gol. Potuj. Skuhaj si najljubše kosilo. Kupi si sladoled.
  13. Nauči se sprejemati komplimente.
  14. Nauči se uživati v tišini. Glasovi v tvoji glavi? Vem, da te terorizirajo. Ampak verjemi mi – izginejo takoj, ko se z njimi soočiš. So le odmevi strahov in nesigurnosti. Globoko vdihni in vedi, da so šibki. 
  15. Sprejmi svoje telo. To ne pomeni, da ni prostora za zdrav napredek! Pomeni samo, da se brezpogojno sprejemaš.