Tag Archives: onesnaženje

Smo res živali?

V gozd zahaja veliko ljudi. Pa ne samo v gozd, tudi v planine, na morje, jezera, vulkane,… Vsak ima svoj razlog in v bistvu je to čisto osebna stvar, pišem lahko zgolj in samo o osebnih izkušnjah. 

Sama sem v gozdu med 2 do 5x na teden. Nekomu bi se to morda zdelo veliko, toda kave ne pijem, prijateljice imam zaradi narave dela skoraj vedno ob sebi, tako da v kavarni nisem bila že vsaj nekaj mesecev, tako tisti ventilček, ki ga imamo vsi in ki ga vsak spusti na svoj način, jaz sprostim s sprehodi. Ti mogoče s kavico po delu, tekom pred spanjem, fitnesom pred službo ali ogledom najljubše TV serije. Vsak pač uživa na svoj način.

No ja, težko ubesedim, zakaj pa ravno gozd. Morda je krivo ptičje petje, noro zelene barve mahu, neverjetne oblike gob, ogromna drevesa, skrite potke, žabice, hroščki, tek srne ali pa vsega po malem. Gozd je zame dom. Nisem religiozna, ne častim nobenega od Bogov in ne hodim k maši. Zame je edini Bog, narava. Dojemam jo kot ustvarjalko življenja. V bistvu smo mi del nje in ona je del nas. Vsi atomi, celice, tkivo, žilice in kosti, veliki pok, zvezde, svetloba in barve. Nočem preveč zaiti s teme. 

O čem govorim se lahko prepričate v slikah, ki so pripete spodaj. Včasih se res počutim, kot Alica v čudežni deželi. 

Na svoji strani velikokrat opozarjam na probleme današnjega časa. Če si karkoli zamudil, samo pobrskaj po strani. 
Sem zagovornica sočutnega in velikokrat z vami delim slike, ki bi vas vzpodbudile k sprehodu v naravi ali vsaj k ljubezni do nje. Da bi morda tisti papirček raje odvrgli v smeti, poiskali alternativo plastenkam in zavrnili nepotrebne reklame. Toda tokrat bom bolj stroga.

Vsakič, ko se napotim v gozd, najdem plastenke, pločevinke, kondome, papirčke in celo držalo od marele, stare “papuče”, embalažo od parfuma,… Kultura je nekaterim kot zgleda nepoznana manira. Če tebi paše živeti med goro smeti – izvoli. Toda ko prideš iz svojega kotička, prosim pospravi za seboj. Tukaj smo samo gostje. Si se kdaj vprašal, koliko časa bi narava potrebovala, da se obnovi, če človeštvo izumre? In koliko časa bi mi preživeli brez narave? Daje nam hrano, vodo, surovine za proizvodnjo gradbenega materiala in oblačil. Daje ti zavetje. Si človek in si del nje. Kako jo lahko zastrupljaš? Povzročili smo izumrtje številnih živali in rastlin, kmalu več ne bo pitne vode, kvaiteta zraka je vprašljiva. In zdaj boš – dragi človek – rekel, da sam pa nič ne moreš spremeniti in točno to nas počasi ubija. 


Zapomni si. Spremeniš lahko vse. 

Začni akcijo v bloku in obesi list na informativno tablo. Zapiši objavo v kateri opozarjaš na posledice onesnaževanja in njegovega vpliva na ljudi, živali in rastline ter jo deli na socialnem omrežju. Poberi smeti, ko greš v gozd in jih odvrzi v primerne zabojnike. 

Vse pogosteje srečam tudi obrcane in uničene gobe. Razlog mi je neznan in nedojemljiv. Jo brcneš ker ni užitna? Ker je strupena? Ker je ne poznaš? 

Gobo se očisti v gozdu, da trosi ostanejo v okolju. Gobe se ne nabira, če nisi prepričan, katera je. Pusti jo rasti! Ne nabiraj mladih gobic, ki so šele pokukale iz zemlje. Zlahka jo zamenjaš za katero izmed užitnih. Malo se primi v roke in se obnašaj spoštljivo. 

Ali sploh veš, da ima vsako bitje, svoj namen v ekosistemu? Če smo že pri gobah, le te pomagajo gozdu pri razgradnji mrtvih dreves in živali. Brez njih nič ne bi razpadlo in gozd bi se zadušil v ostankih ter zastradal zaradi pomanjkanja mineralov in drugih hranil.

Nekatere gobe živijo v sožitju z drevesi. Le te se naselijo okrog korenin in zanj zbirajo vodo ter minerale, drevo pa v zameno gobi daje ostala hranila, ki jih določena vrsta pač potrebuje. 

Do tega, da so prehrana mnogim gozdnim živalim, še niti prišla nisem.

To je bila zelo hitra in splošna učna objava kako in zakaj se obnašati v gozdu.

Žal mi je, ker vem, da vas veliko ceni plodove narave in v gozdu zares uživa. Spodaj je galerija samo nekaj gob, ki sem jih srečala letošnjo jesen. Uživaj ob ogledu

Kdo je izdelal moja oblačila?

Ste že slišali za programiranje podzavesti? Morda se sliši rahlo zarotniško, a ta pojav se dogaja že mnogo let in to vam lahko dokažem na preprostem primeru.

Predstavljajte si katerokoli reklamo iz komercialnega TV programa. Naprimer za šampon. V njem ponavadi nastopa lepa ženska. Otrok in partner se igrata z njenimi lasmi, vsi so srečni in nasmejani. 

Reklama za avtomobil. Vozi ga privlačen moški v obleki in je na poti po svojo žensko, ki je dekle iz plakata.

Krema za obraz. Manekenka v srednjih letih piha svečke na torti. Obkrožajo jo prijatelji, družina in sreča. 

Rekli boste, da reklame morajo biti estetske in da morejo opravljati svojo nalogo, torej prodati izdelek. Nekomu, ki televizije ne gleda pogosto, je to povsem jasno.

 Toda kako vplivajo na človeško psiho tistih, ki si takšne oglase ogleduje nekaj let? Kako in na kakšen način oblikujejo um otrok? 

Če boš lep, bogat, dišeč, boš uspešen. Sprejet. Vedno v dobri družbi. Če boš uspešen, boš srečen. Pa boš res? 

Problem, ki se je rodil iz tega, da se ljudje vse bolj oddajujemo od sebe in svojega bistva, problem, ki se je rodil iz tega, da nam je vedno bolj pomemben videz, torej zunanji izgled, pa je mnogo večji. V tujini se imenuje “fast fashion”, po naše – hitra moda. Nekaj let nazaj so večje modne hiše izdajale 2 kolekciji na leto. Jesen/zima, pomlad/poletje, kaj pa danes, ko kupimo 400% več kosov oblačil, kot desetletje nazaj? Razumem vse potrošnike hitre mode. Je v trendu in poceni. Pa to res drži?

 Postajamo vse bolj ekološko osveščeni, kar 100% podpiram, toda med branjem sestavin na embalažah prehrambenih izdelkov, smo pozabili na naš največji organ. Na našo kožo.

V državah, kjer se masovno prideluje bombaž, so v močnem in zaskrbljujočem porastu rakava obolenja, umska in telesna zaostalost novorojenih otrok, neplodnost in pljučne bolezni. Vzrok je v pesticidih, ki se uporabljajo pri vzgajanju bombaža. Ker to seveda ni dovolj, se mu v kasnejši obdelavi dodajajo še kemijska barvila. Da bo nov rdeč “topek”, zares rdeč (sarkazem).

Veliko nakupovanja, ki se odvija v današnjih časih, ni več osnovna potreba, ampak trenutno brenčanje, ker sedaj vsi to nosijo in ker “moram” po novo obleko za vsako priložnost. Ko to brenčanje potešimo, se pojavi novo in ponovno se znajdemo v trgovini z oblačili. Modna industrija je postala 2. največji onesnaževalec okolja. 

Česar se mnogi ne zavedajo je dejstvo, da je moda zasnovana na principu, ki potrošnika prepriča, da je njegova teden dni stara obleka, iz mode. Zara v svoje poslovalnice pošlje nove kose oblačil 2 krat na teden. H&M in forever21, pa vsak dan. Na spletnih straneh nekaterih znamk, je približno 400 različnih stilov nošenja teh majic, puloverjev, kril, hlač, očal,… Ste se kdaj vprašali, kdo jih izdeluje, iz kakšnih materialov, pod kakšnimi pogoji? Kako to vpliva na vas in vaše zdravje ter kako na okolje v katerem živimo?

Gremo lepo po vrsti.

Za primer vzemimo majico, ki stane 10€. 

5€ -> trgovina z oblačili

2,25€ -> znamka oblačila

1,75€ -> material iz katerega je izdelano oblačilo

0,70€ -> davki in distribucija

0,27€ -> kmetovalec bombaža

0.03€ -> delavec v tovarni z oblačili

Ja, prav ste prebrali.
 

0,03€. 

Večina tovarn od koder prihajajo oblačila, se nahaja v revnih predelih sveta (Kitajska, Indija, Bangladeš in Kambodža), kjer je na tisoče žensk natrpanih v premajhne prostore in kjer dnevno vdihavajo strupene kemikalije. Tovarne so pod vse večjim pritiskom, ker velike modne znamke želijo vedno cenejše blago (od tod cene majic po 1€, 3€,…) in če jih ne dobijo pri enih, gredo k drugim. Delavke in delavci, pa se borijo, da bi se njihova plača dvignila na 150€ na mesec. Dnevno tvegajo svoja življenja za tisto majčko, ki jo nujno potrebujmo za en večer v kinu. Tovarne so v katastrofalnem stanju in pokajo pod nogami zaposlenih. Dobesedno. Največja nesreča se je leta 2013 zgodila v Bangladešu, ko je tovarna pod seboj pokopala in terjala 1129 žrtev. 2500 je bilo ranjenih. 
Delodajalci tem ljudem v bližini tovarne najamejo “sobe”, v katerih spijo na tleh. Obiskal jih je blogger pod imenom Jihi Elephant, ki razmere v katerih živijo in delajo, opisuje kot nečloveške, umazane, polne podgan in ščurkov. 

Vsem, ki boste želeli o tem izvedeti več, priporočam ogled filma – The true cost. Govori o delavcih, nesrečah, tragedijah, boleznih in onesnaženju, ki ga prinaša modna industrija.
Omenjala sem že nevarnost pesticidov in barv, ki jih vsebujejo naša oblačila in ki jih dajemo na našo kožo ter obolenja, ki se pojavljajo. Najbolj me je šokiral podatek, da bombažna industrija porabi kar 1/4 vseh pesticidov na svetu. Zakaj? Zato, da hitreje raste, da je večji in “boljši”. Se mi zdi kar na mestu, da se vprašamo, zakaj ne damo možnosti industrijski konoplji, ki pesticidov ne potrebuje. Kar se tiče GMO bombaža, ni problem samo v oblačilih, ampak tudi tamponih, otroških vlažilnih robčkih, gazah,… a o tem kdaj drugič. In koliko bombaža je GMO? Več kot 90%.

Si znate predstavljate, koliko ton tekstila se vsako leto nalaga na smetiščih? 

– 1135 ton, ki potrebujejo 400 let za razgradnjo

Koliko strupenih snovi se s tem sprošča v ozračje? 

2.1 milijon karbonskega dioksida na leto
Da ne omenjam, da se za pridelavo in barvanje ene majice, porabi 2500 litrov vode (toliko je povprečen zemljan spije v 3 letih). Problem je seveda še v tem, da potem to vodo zlivajo v reke ob vaseh. 


Torej, 

hitro modo dajem na čevelj, ampak kaj lahko kot posameznica sploh naredim?
* ozaveščam. Lahko sedim doma in na kavi ter s prijateljicami izgubljam živce nad dogajanjem, ki ni sprejemljivo za leto 2017. Lahko pljuvam po tem, kako nas zastrupljajo, zavajajo, perejo možgane in prepričujejo, da moramo kupiti nekaj, kar ne potrebujemo, ker služijo s tem, ko nas delajo nesigurne in nesamozavestne, lahko pa z vami delim informacije, ki sem jih zbirala.

 
* kupim, lahko oblačila v second hand trgovini (kemikalije so že sprane, denarja ne nosim trgovinam s fast fashion usmerjenostjo)
* če že kupujem v fast fashion trgovinah, to storim preudarno. Kar pomeni, da tisti kos oblačila zares ponosim in ne kupujem vsak mesec novega
* kupujem lahko v trgovinah z bio bombažem (pozor -> lahko je organski bombaž, kar ne pomeni, da je isto z barvili) in etično modo. Žal so v Sloveniji cene takšnih oblačil, kar visoke ( vsaj za moj žep). Toda če preračunaš, koliko nepotrebnih kosov oblačil, nakupiš čez leto in koliko jih dejansko potrebuješ, je vsota porabljenega denarja verjetno enaka. Toda sedaj veš od kod je oblačilo, kaj vsebuje in kdo ga je naredil. 

Oznake in certifikati, ki so na etičnih oblačilih so – GOTS in IVN. GOTS ne pomeni samo, da je bombaž ne šprican, ampak tudi, da so delavci prejeli plačilo in da je voda, ki se je uporabljala ob izdelavi potem tudi prečiščena.
* če si ustvarjalen/ustvarjalna, lahko oblačila šivaš sama
* spremljam lahko bloggerke in modne oblikovalke, ki se ukvarjajo, vzpodbujajo in ustvarjajo “zavestno modo”, oziroma Conscious fashion. V Sloveniji je to Janja Videc. Odkrila sem jo pri moji najljubši bloggerki Agnes Krown. Tudi na njeni strani boste našli ogromno koristnih informacij. 
* še nekaj trgovin in domačih oblikovalcev:

– Movinun (Ljubljana)

– Smetka (Maribor)

– BeeZee EcoKid

– Naturaland

– Bombažek

– Mila.Vert

– Moses (Niso sicer iz recikliranih materialov, je pa pokritih kar nekaj drugih vidikov trajnosti (recimo: premium zelo vzdržljiva “guma”, ki vam omogoča dolgotrajno nošebje (vsestranski so – tako za športni stil kot bolj elegantno) (obstajajo mikroorganizmi, ki jo lahko razgradijo), animal friendly, firma ima ustrezna testiranja glede vrednosti posameznih kemičnih elementov v izdelku)… 

Ko greste naslednjič v trgovino ali ko boste naslednjič kupovali na spletnih straneh, kjer robo pošiljajo iz Kitajske se vprašajte, kdo je naročen kos izdelal. Vem, da izgledajo super lepo in da je cena minimalna. Toda za njimi so krvave roke žensk in otrok iz Azije, ki živijo v nehumanih razmerah. Rezultat hitre poceni mode so revščina, zrušene stavbe in zastrupljanje planeta. 

Morda posameznik ne more storiti veliko. Toda lahko da pobudo. Lahko širi glas. In naš glas oddajamo s kupovanjem. Uporabite ga pametno