Skip to content

Hippie Limonca

  • Družina – skupnost ljubezni
    • Boginja
    • Spolnost
    • Rojstvo matere – nosečnost
    • Mi in narava
    • Ideja za izlet
  • Hippie v meni
    • Osebna rast
    • Meditacija in ostale tehnike sproščanja
    • Raziskujem okolju prijazno
    • Košček narave doma
    • Dnevnik iz gozda
  • Projekti
    • Povezovanje z Zemljo – bose nogice
  • Kontakt in predstavitev

Tag: sij

Blog

Dovoli si

29 Nov 201929 Nov 2019 hippielimoncaLeave a comment

Tisti, ki me spremljate že nekaj časa veste, da pišem za dušo. Da se trudim, da z vami delim res najgloblja razmišljanja in da sem do sebe zelo stroga in da se včasih zgodi, da par dni ne objavim nič, ampak moje načelo je, da raje vzamem pavzo, če nisem na tisi pravi energiji, kot… Continue reading Dovoli si

Some people are old at 18 and some are young at 90. Time is a concept that humans created.
– Yoko Ono, 1977
Follow Hippie Limonca on WordPress.com

Prebrskaj

Limoncin Instagram račun

Ljubezen ni samo nežen prostor, ampak tudi prostor, kjer se pogledaš in vprašaš: "Sem lahko boljša? Sem lahko prijaznejša? Lahko bolj prisluhnem? Lahko rastem in podpiram?"
Ko se je v srednji šoli krog moje družbe povečal in sem tako rada sodelovala v vseh debatah, vseh umov, sem večkrat slišala, da imamo vsi oprane možgane. Nekje v sebi sem vedela, da je to res, samo nisem bila prepričana, kje in kako se to kaže. Skozi leta odraščanja sem dejansko začela ceniti sebe in svoje telo in ugotovila, kakšna je razlika, če se najem ogromnega hamburgerja ali ogromne solate z milijon različne zelenjave in takrat se mi je posvetilo. Začela sem dobivati vprašanja, kako zmorem kupovati bio nepredelano hrano, glede na to, da so cene kar visoke. Ponavadi sem se spuščala v debate, kako prišparaš, ko ne kupuješ mesa, hrane in pijače s pol tone sladkorja in ostalih predelanih živil, potem pa... Čakaj... Imaš denar za 100. par čevljev, nov pameten telefon, 15. poletno majčko in “fancy” Kitajsko verižico, nimaš pa denarja za hrano, ki jo dejansko daš v svoje telo in ti ga pomaga obnavljati, graditi in negovati?
Instagram, Facebook, Snapchat in ostala socialna omrežja, so v decembru postala prava razstava prazničnih daril. Nekateri so si zaželeli kakšen kos oblačila, potovanje, ličila, nakit, vstopnice za gledališko predstavo, oziroma koncert,… in lončnice. Med slednjimi sem tudi jaz. Marsikdo je vrednost darila zamenjal z ljubeznijo. Kar je še huje, vrednost se meri v všečkih in ogledih. Nas je doba interneta, zares popeljala tako daleč, da moramo darila slikati in objavljati? Kolikokrat to naredimo od sreče in radosti ter kolikokrat, zato da drugi vidijo, kaj nam je kupil oče, fant, prijatelji,… Ali je vaša srčna želja zares šminka? Verižica? Nov telefon? Že dolgo časa ljudi raje obdarujem s spomini, oziroma z izdelkom ali storitvijo, ki jo bodo lahko občutili in doživeli. Uhan se bo izgubil, šminka porabila, telefon pokvaril. Morda so mi cvetlice tako ljube, ker mi z njimi  lahko pokažeš, kako dobro me poznaš. Izbiraš lahko med barvami, oblikami, velikostjo, vrsto, celo zdravilnimi učinki. In fantje ter dekleta, uhanov ne moreš nabrati na bližnjem travniku, medtem ko lahko s simpatično skromnim šopkom travniških cvetlic, ogrejete srce in narišete nasmeh na obraz ljubljeni osebi. Morda, ker je vsaka svet zase, ker je vsaka unikat, ker vsaka raste pod drugimi pogoji, vsaka ima svoj čut za lepoto in v svojem domu, lahko tako občuduješ svet v malem. Vsaka ima svoj izvor in svojo zgodbo. In ne,… Nisem cinična, tečna in “oh, ta današnja mladina”. Včasih nam res odpove elektronska naprava, ki jo nujno potrebujemo in se prijatelji odločijo, da nam jo podarijo. Včasih kos nakita pomeni obljubo in včasih smo nečesa dejansko tako veseli, da to takoj objavimo na Facebook. Toda ne pozabimo ceniti malih stvari. Tistih, ki pridejo iz srca, tistih, ki nam pomenijo več, kot samo 120 všečkov in hrano za ego.
Ljudje. Spoznal jih boš veliko. Spoznal boš občutljive cvetlice, divje oceane, tihe gozdove, ogromna gorovja in neba polna barv. Spoznal boš nevihte in strele. Nekateri te bodo presunili in pustili brez besed. Spoznal boš vrtove in sončne vzhode. Dali ti bodo svetlobo in te odpeljali na pustolovščine. Raziskuj vse. Izgubi se v njih. Vsi te lahko kaj naučijo.
Vedno sem oboževala pomlad. Narava se prebuja, ptice so vse glasnejše, vreme pa vse toplejše. Poletje se mi je zdelo prevroče, jeseni je bilo preveč dežja in da sploh ne začnem o mrzli zimi in premočenih čevljih. Ni se šlo samo za letne čase. Šlo se je za moje življenje. Nekatere stvari sem imela rada, toda večine sem se izogibala in ves čas sem čakala na boljše čase. Kmalu mi je postalo jasno, da v bistvu sploh ne živim.  Želela sem si okusiti vse. Slabo, dobro, vroče, mrzlo in megleno.  Tako sem si nekega zimskega večera obula nepremočljive čevlje in se odpravila na Pohorje. O bog…. Zamujala sem vonj snega. Mirnost dreves in sijaj snežne odeje. Zamujala sem božanski občutek miru in tišine v gozdu. Ko sem se spomladi vračala iz hriba, so me v dolini že pričakale vijolične cvetlice in čebele, ki so pridno nabirale nektar. Dnevi so se daljšali, poletje pa je bilo resnično vroče. V naravi sem tako ostajala do noči in občudovala, kako se prižigajo zvezde in kako kresničke plešejo nad travnikom. Listje je počasi spreminjalo barvo in povsod so bili rjavi, rdeči in rumeni odtenki, kot bi največji umetnik zavihtel svoj čopič.  Spremenila sem se. Vse sem vzljubila. Zaljubila sem se v svoje življenje.
Izklopi ego. Izklopi um. Zakleni predal z etiketami. Prisluhni. Začuti vibracijo. Ujemi energijo. Opazuj iskrico v očeh. Osvobodi.

Limoncin Facebook page

Limoncin Facebook page
Powered by WordPress.com.
Cancel