Tag Archives: vegan

Kaj moraš vedeti pred nakupom sončne kreme?

Okrog sončnih krem ste verjetno slišali veliko. Govori se, da so bolj nevarna kot dejansko izpostavljanje soncu ter da škodijo morskemu ekosistemu.

Odločila sem se, da naredim eno mini raziskavo in vse podatke strnem v eno objavo. Pa gremo lepo po vrsti.

Zakaj “navadne” sončne kreme škodijo?

Uporaba zaščite pred soncem je v poletnih mesecih, ko se veliko kopamo, planinarimo in nasploh preživljamo veliko časa na prostem, skoraj obvezna oprema. Večina ljudi ne polaga velike pozornosti na to kje in kakšno kremo kupi, a žal je v večini veliko sestavin, ki niso prijazne do našega telesa. Vse prevečkrat namreč pozabljamo, da je koža naš največji organ in da vse kar na njo namažemo vstopi v naše telo. Prav tako, pa se med kopanjem v morju in drugih vodah, vsa kozmetika iz naših teles spira v ekosistem. Slednje močno vpliva na živalski in rastlinski svet v marinah in koralnih grebenih. Predvsem olja se nalagajo v slojih.

Naš planet je že močno onesnažen in če bomo še naprej nadaljevali z nepremišljenimi dejanji, bodo koralni grebeni popolnoma izumrli. Se sploh zavedamo, koliko kisika proizvedejo?

Če ti ni mar za okolje, vsaj pomisli nase. Sončna zaščita močno vpliva na tvoje hormone in kožne celice.

Dotaknimo se nekaj sestavin.

Splošno gledano kreme za sončenje delujejo na 2 načina:

– z mineralno ali

– kemično “oviro” proti UV žarkom

Mineralne ponavadi vsebujejo cinkov oksid in titanov dioksid, ki ustvari fizično oviro. Obe sestavini sta biorazgradljivi in ekološki.

Najpogostejša sestavina pri kemičnih je oksibenzon, ki zmanjšuje število spermijev pri moških, pri ženskah pa povzorča endometriozo. Kreme, ki ga vsebujejo, se še posebej škodljive za otroke, nosečnice in doječe matere.

Vsebujejo tudi oktisalat, avobenzon, oktokrilen, homosalat in aktinoksat.

Večkrat rada rečem: “če nečesa ne smeš pojesti, tega tudi ne maži na svojo kožo.”

Preden se odločiš za kakršnokoli kozmetiko, se vprašaj:

– Bo ta kemikalija prodrla v moje tkivo?

– Ima ta proizvod potenical, da zmoti delovanje mojih hormonov?

– Se lahko po uporabi pojavi kakšna alergija?

Ljudje se vsega tega počasi zavedajo in vesela sem, da je to prepoznal tudi trg. Tako je na voljo veliko kremic, ki so ekološke in tudi veganske. Naj ti ne bo žal odšteti kak euro več, ko se gre za tvoje zdravje.

Še nekaj nasvetov, kako lahko nudite podporo svoji koži:

– če veste, da boste izpostavljeni soncu, uporabljajte oblačila, ki imajo UV zaščito

– poskrbite za vnos vitamina C in D

– ¼ lončka kokosovega olja zmehčenga v lončku zeliščnega čaja pomaga pri nastanku novih kožnih celic in blaži opekline

– kreme z zaščitnim faktorjem uporabljajte v zmernih količinah in jih kombinirajte z ostalimi načini zaščite. Res je, da kremice ščitijo pred opeklinami, a ne pred karcinomi bazalnih celic ali melanomi.

Naj bo vaše poletje polno novih pustolovščin, kjer boste svoje telo razvajali tako kot si zasluži

Natja, zakaj ne ješ mesa?

Ker mi ne paše.

Okej. Vem, kakšni stereotipi krožijo o nas “travojedcih”. Da smo vsiljivi, bledi, slabega zdravja, fanatiki in da jemo travo. Slišim še izjave, da se “filamo” z nezdravo sojo (ki je gre 75% za prehrano goveda, ki ga jedo vsejedci) in da živalim odžiramo hrano (ne bom niti začela razlagati, kako skregano je to z logiko).

Ne bom se obešala na dejstvo, da mi take izjave ne narišejo nasmeška na obraz (pa imam dober smisel za humor), ampak prej tisti sarkastičen pogled, če je kuharsko znanje posameznikov res tako omejeno, da si meso začinijo s travo in da na njihovem jedilniku ni nič druga, kot mesni obroki.

In ne, to ne bo objava, ki bi ljudem želela spremeniti mnenje ali “nabiti” slabo vest. Je zgolj oseben zapis namenjen tistim, ki mi nenehno postavljajo vprašanje z naslova ter tistim, ki rabijo malo vzpodbude ali so zgolj radovedni in se s plant based načinom življenja šele spogledujejo.

Že kot otrok sem imela veliko sočutja do živali. Mislim, da je za to v veliki meri odgovoren moj dedek. Odraščala sem med psi, mačkami, pticami, kačami,… Sem bila eden izmed tistih otrok, ki je domov prinesel ranjenega vrabčka, pohojenega polžka s hišico in bila sem tisti otrok, ki je deževnike vedno umikal s pločnika, da kdo ne bi stopil nanj.

Moje zdravje je bilo v osnovni in srednji šoli šibko. Pritisk sem imela grozno nizek in nenehno sem izgubljala zavest. Moj trebuh je bil napihnjen, menstruacije pa tako močne, da so bili obiski ginekologinje na tedenskem sporedu. Mučile so me migrene, ki so bile tako neznosne, da sem bruhala od bolečine. Pri 17. letih sem imela rano na želodcu. Bila sem suhica in na svojo prehrano nisem niti pomislila. Srečna sem bila, ker sem lahko jedla, kar sem želela in se ne zredila. Dnevno sem jedla meso, mastno hrano in pila mleko.

Prvič sem imela pomisleke glede mesne prehrane, ko sem na faksu opravljala prakso. Naletela sem na članek o vegetarjanstvu in nekaj mi ni dalo miru.

Nekega popoldneva sem se vračala s sprehoda in našla poškodovano siničko. Vsa iz sebe sem klicala dedka, odpeljali smo jo k veterinarju in še nekaj dni nisem zatisnila očesa. In potem se mi je postavilo vprašanje:

“Zakaj ješ ene in rešuješ druge?”

Naslednji dan sem si po malico šla v Loving hut. Od takrat se nisem dotaknila mesa. Priznam. Imela sem trenutke slabosti. Sploh, ko sem izločala še mleko in jajca, a o tem kdaj drugič.

Svojega novega načina prehranjevanja sem se lotila povseeeem napačno. Velike količine sira, kruha in testenin. Prvič v življenju sem se zredila. Ko sem zanosila, pa še bolj…

Po rojstvu sina so se moje prioritete spremenile. Veliko več sem dala na svoje mentalno zdravje in dobro počutje. Želela sem si več energije, zdravja in vitalnosti. Začela sem meditirati, na silo piti vodo (jap, včasih v celem dnevu nisem spila niti kozarca tekočine), se gibati na svežem zraku. Zaželela sem si močnega telesa. Ne zato, ker bi strmela k nekim idealom, ampak zato, da bi ga vzljubila in zaživela z njim. Da bi skupaj premagovala ovire, dosegala cilje in se dobro počutila.

Hrepenela sem po sveži zelenjavi in sadju. Hrepenela sem po izvirski vodi, bosi hoji po gozdu in povezavi z naravo.

Moje prehranjevalne navade še vedno niso idealne. Mali čokoholik še kar noče iz mene. A počasi stopam proti svojim ciljem.

Če nimaš idej, kaj jesti, brez skrbi! Večkrat na teden bom s teboj delila svoje dnevne jedilnike in namige za boljše počutje telesa, uma in duha.

Za konec bi z vami delila še nekaj influenserjev, ki so mi še vedno v velik navdih:

Melita Ivana blog

Agnes Krown

Slovenian Vegan

Raw alignment (Youtube kanal)

Teal Swan (Youtube kanal)

Seznam pogosto dopolnjujem in redno vas bom “updejtala” s povezavami.

Do takrat pa bodite v cvetju 🌸

Kokosovo mleko na 1 2 3

Kokosovo mleko zna biti precej drago, pa tudi okus ni tisti tapravi, če izdelek ni visoke kakovosti, zato si ga vedno pripravim sama doma, recept pa je tako na “easy”, da priprava ne traja več kot 4 minutke.

Zaupala vam bom, kako ga pripravim jaz in dopisala še druge različice, ki sem jih zasledila.


Potrebuješ:

  • 2 lončka kokosove moke
  • 4 lončke TOPLE vode
  • Sladilo po okusu (sama dodam 1,5 žlice agavinega sirupa)
  • Ščepec soli

Priprava:

  • Vse sestavine blendaš 3 minute, precediš (jaz uporabim tetra pleničko) in preliješ v steklenico. 
  • Shraniš v hladilnik in pred uporabo pretreseš

Če potrebuješ kokosovo smetano, se bo le ta naredila na površini napitka že čez nekaj ur.  Uporabiš jo lahko za sladoled, namaz na palačinkah, smoothije,…

Recept, ki sem ga napisala je osnoven. Z njim se lahko igraš po svoje in namesto agavinega sirupa uporabiš katerega drugega, lahko uporabiš tudi dateljne. Nekateri napitku dodajo še malce vanilijeva sladkorja.

Dober tek!

Kaj je v mojih ličilih?

Vedno, ko zavijem na oddelek s kozmetiko, mi v oči pade še en kotiček z ličili, ki je ločen od ostalih. Tam ponujajo veganske in/ali bio maskare, lake za nohte, pudre, črtala,… 

Ker ne uživam živalskih produktov vem, da to pomeni, da so ti izdelki brez sestavin živalskega izvora.

Toda vprašanje, ki mi ni dalo miru, je bilo slednje:

“Katere sestavine živalskega izvora, pa vsebujejo neveganska ličila?”

Pa poglejmo….

Stearinske kisline (Stearic acid)

  • Pridobiva se iz maščob zaklanih živali. Večinoma iz prašičev
  • V kozmetiki se uporablja kot emulgator in čistilno sredstvo

Karmin (Carmine)

  • Je rdeče barvilo pridobljeno iz zdrobenih insektov. Za kilogram barvila, zdrobijo približno 150000 žuželk.
  • Karmin se uporablja v šminkah, črtalih za oči in usta, pudrih, rdečilih za lica in senčilih

Šelak (Shellac)

  • je naravna smola, ki jo proizvajajo uši ženskega spola
  • Uporablja se v lakih za lase in nohte

Gvanin (Guanine)

  • Gvanin, ki se uporablja za pigmente v ličilih, je industrijsko pridobljen iz ribje kože in lusk

Skvalen (Squalene)

  • Pridobiva se iz jetrnega olja morskih psov. 
  • Uporablja se v balzamih za lase

Loj (Tallow)

  • Pridobljen iz živalskih maščobnih tkiv odpadkov s klavnic
  • Dodajajo ga v ogromno kozmetičnih izdelkov in služi kot emulgator, balzam ali aktivna snov

Živalske dlake

  • Pridobiva se s striženjem kožuha živih ali mrtvih živali 
  • Z njimi izdelujejo kozmetične čopiče

Hidrolizirana svila

  • Kemično spremenjeni proteini iz svile, ki jo pridobijo iz sviloprejk, ki jih prevrejo v vodi

Lanolin

  • Maščobna snov, ki jo najdemo na ovčji volni

Keratin

  • Pridobiva se iz parkljev, rogov, kopit, lusk, perja in nohtov živali

Čebelji vosek

  • Čebele ga zbirajo za gradnjo panjev

To so le nekatere sestavine živalskega izvora. Ličila in ostalo kozmetiko, ki je veganska, prepoznate po nasednjih simbolih na embalaži:


Žal vsi proizvajalci svojih izdelkov ne certificirajo. Kako jih prepoznati vam svetujem malce kasneje.

Verjetno ste opazili, da so na zgornji sliki tudi simboli, ki označujejo “cruelty free” izdelke, kar pomeni, da produkt, ki smo ga izbrali, ni bil testiran na živalih v laboratorijih. V Evropi je to dejanje prepovedano z zakonom, kar si lahko preberete tukaj.

Toda ta zakon ima kar nekaj lukenj. Med iskanjem podatkov za ta članek sem se obrnila na Nejo, ki ustvarja blog Slovenian Vegan. Punca res dobro pozna tematiko in kar se tiče testiranj, mi je povedala naslednje:

Testiranje na živalih je v Evropski Uniji prepovedano od leta 2013. Vendar ima ta zakon luknje. Odstopanje se odobri, če se dokazuje poseben problem zdravja ljudi in je opravljanje testiranj na živalih upravičeno ter ga potrjuje raziskovalni protokol. Izdelek narejen znotraj EU ni testiran, vendar lahko to isto podjetje testira izdelke zunaj EU – sploh če prodajajo na Kitajskem, kjer je testiranje na živalih obvezno. Torej takšno podjetje ni cruelty free, če pri nas ne testira, drugje pa. Zaradi tega zakona pri nas ni potrebno označevati izdelkov, ki niso testirani na živalih, zato more vsak sam malce raziskovati zadevo. Ni dovolj če vprašaš podjetje ali testirajo na živalih, moraš vprašati tudi če preverjajo ali so sestavine testirane ali ne in če prodajajo na Kitajsko. Pri nas je takšno podjetje Ilirija (Subrina), ki žal spada na sivo listo, saj ne preverjajo ali so bile sestavine testirane ali ne.”

Države, ki so zraven vseh v EU, tudi prepovedale testiranje na živalih, so: Indija, Izrael in Norveška. 

Sedaj ste morda zmedeni, tako kot sem bila jaz, zato moram jasno in “glasno”, razčistiti naslednje:

Izdelek JE LAHKO “cruelty free” in veganski.

Izdelek JE LAHKO “cruelty free”, ampak ne tudi veganski.

Izdelek JE LAHKO veganski, ampak ne tudi “cruelty free”.

Omenjala sem že, da vsi izdelki nimajo veganskega certifikata, čeprav so veganski.

Neja mi je svetovala, kako lahko preverim izdelke in njene sestavine:

“Obstaja stran, kjer lahko preveriš sestavine za katere prvič slišiš, oziroma ne veš niti kaj pomeni in ti pove ali so veganske ali ne – imenuje se Double check vegan.

Na tem mestu se mi zdi pošteno, da sem z vami iskrena, zato vam razkrijem, da nisem plačana s strani nobenega podjetja in da ne reklamiram nobene znamke. O nakupu in izbiri vam svetujem zgolj in samo iz svojih izkušenj.

Zame najboljša veganska kozmetika je Lavera, ki je hkrati tudi bio. To pomeni, da so vse sestavine rastlinskega izvora in da niso škropljene s pesticidi, prav tako niso gnojene z lahko topnimi mineralnimi gnojili, nimajo gensko spremenjenih ali sintetičnih dodatkov,… Zasledila sem jo v Mullerju in v spletni prodajalni Ecco Verde.

Zelo zelo simpatična mi je tudi linija ličil  Boho Green, ki je v Sloveniji novost. Njihovi izdelki so hkrati tudi eko, tako da dobijo še eno plus točko. 

Ker je iskanje živalim prijazne kozmetike, lahko kar naporno, sem navdušena tudi nad Ličili.si, kjer imajo na svoji spletni strani iskalnik, kamor vpišem besedico “vegan” in mi samo poišče ter prikaže vse izdelke, ki spadajo v to kategorijo.

Pred kratkim sem odkrila se kozmetix.si, ki ima prav tako super iskalnik. Nad njihovo ponudbo sem res navdušena.

Veliko produktov imam tudi od znamke Alverde, ki spada pod izdelke DM drogerije. 


Če sem vas navdušila za vegansko in “cruelty free” kozmetiko, vam priporočam še  Facebook skupinico Bela lista izdelkov, ki niso testirani na živalih, prav tako obstaja tudi Facebook stran z istim imenom. Punce so res prijazne in vedno pripravljene svetovati in raziskati, če je izdelek testiranih na živalih.

Če se še sprašujete, kakšno je trpljenje živalih v laboratorijih, pa mislim, da slike povedo več kot tisoč besed.

Ocena izdelka – Alverde negovalni gel za prhanje

Za prvo oceno izdelka sem se odločila za Alverdin LIMITED EDITION negovalni gel za prhanje Bio liči in bio lubenica.


Gel je veganski, krasi pa ga tudi certifikat z oznako, da je gel uvrščen pod naravno kozmetiko (o certifikatih in oznaka na izdelkih bomo še govorili v prihodnjih člankih).


V svoje prispevke z ocenami izdelkov bom skušala vključiti tiste, ki so prijazni za ljudi in živali ter naše denarnice.

Za tokratni izdelek tedna sem odštela 1,69€.  Je lepo mazljiv, omamno dišeč, uporabljam pa ga tudi za sinove kopeli, ki obožuje mehurčke in ta gel res pričara veliko pene. 

Ocena izdelka – 5*

Obljubila sem, da se bom trudila biti bolj ekološka, zato se je pojavilo vprašanje:

“Kaj pa embalaža, ko se gel porabi?”

Na samem izdelku o razgradljivosti in sestavi embalaže nisem našla ničesar, zato sem pobrskala po tako imenovanih “DIY” ( do it yourself – naredi sam) blogih. 

Naletela sem na eno super idejo, ki nam bo doma prišla še kako prav – stojalo za pisala. 


vir